Živimo na kredit na račun narave!

Vsako leto določimo Dan okoljskega dolga kot točko, ko naša letna poraba virov preseže tisto, kar lahko Zemlja ustvari v celem letu. Ta pretirana uporaba se kaže v različnih oblikah, vključno z emisijami več ogljikovega dioksida, kot ga naši gozdovi in ​​oceani lahko absorbirajo, hitrim izčrpavanjem ribjih staležev in prezgodnjim krčenjem gozdov. Ti ukrepi prispevajo k stopnjevanju ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so hudi vročinski valovi, neobvladljivi gozdni požari, uničujoče poplave in hude suše.

Global Footprint Network izračuna Dan okoljskega dolga z uporabo mešanice nacionalnih podatkov o odtisu in biokapaciteti. Leta 2023 je ta datum v Slovenijo prišel že 18. aprila, sledile so Črna gora 13. maja, Hrvaška in Bosna in Hercegovina 29. maja, Severna Makedonija 7. junija, Srbija in Kosovo 8. julija, Albanija pa je predvidena za 3. november. Vzorec kaže na našo odvisnost od okoljskih kreditov, ki na koncu prihodnje generacije oropa bogastva narave.

Dan okoljskega dolga, če bi živeli kot …

“V manj kot osmih mesecih smo izčrpali vire, ki jih lahko Zemlja obnovi v celem letu. V zadnjih petih letih je prišlo do rahlega izboljšanja, a to težko pripišemo gospodarski upočasnitvi ali pobudam za razogljičenje,” poudarja Nevenka Lukić. Rojšek iz WWF Adria. Nadalje poudarja, da je treba nujno pospešiti zmanjševanje okoljskega dolga, da bi se uskladili s ciljem Medvladnega odbora ZN za podnebne spremembe (IPCCR): 43-odstotno zmanjšanje svetovnih emisij ogljika do leta 2030 (od ravni iz leta 2019). Da bi to dosegli, moramo dan okoljskega dolga prestaviti za 19 dni letno v naslednjih sedmih letih.

Potrebovali bi še eno Zemljo, da bi še naprej živeli tako, kot živimo zdaj.

Obstajajo možne rešitve za zmanjšanje našega ekološkega presežka in spodbujanje biološkega pomlajevanja. Datum dneva ekološkega dolga bi lahko močno prestavili. Na platformi Power of Possibility je izpostavljena široka paleta obetavnih pobud.

Na primer,

• povečanje nizkoogljičnih virov električne energije na svetovni ravni s trenutnih 39 % na 75 % bi lahko datum premaknilo za 26 dni.

• Z zmanjšanjem zavržene hrane za 50 % bi pridobili dodatnih 13 dni in

• strateško sajenje dreves bi lahko dodalo še 2,1 dni.

Ta dan je oster opomin na naše neusmiljeno prekomerno izkoriščanje zemeljskih virov, ki vodi v vedno hitrejšo ekološko in podnebno krizo. To nevarno vedenje ni le neodgovorno, ampak tudi resno nevarno in zahteva takojšnje posredovanje. Svetovni voditelji morajo uporabiti svoj politični vpliv, da prepoznajo nujnost okoljskih težav in začrtajo pot k trajnosti.

Nedavno sprejeti Zakon o obnovi narave pomeni pozitiven premik v tej smeri. Kljub temu še vedno čakamo na njegovo popolno ratifikacijo in obvezno uveljavitev.