Zelena nit z Ano Ponikvar

V seriji intervjujev Zelena nit izpostavljamo junake trajnosti v Sloveniji in po svetu. Vsak sogovornik deli svoje vpoglede na trajnost in delo, ki ga opravlja. Začetek niti je spletla vodja Slovenia Green programa in predstavnica Konzorcija Slovenia Green Tina H. Zakonjšek. Nato smo pogovor opravili z Anžetom Čoklom, lastnikom hotela Sunrose 7 in pravim ekološkim inovatorjem.

Tokrat pa vas vabimo k branju pogledov in misli Naj zelene koordinatorice, Ane Ponikvar, ki je bila s tem laskavim nazivom okronana na Zelenem dnevu slovenskega turizma 2026. Ana je zaposlena na Zavodu za podjetništvo, turizem in mladino Brežice  in je svojo destinacijo Brežice popeljala do najvišjega priznanja v okviru Zelene sheme slovenskega turizma – platinastega znaka Slovenia Green Destination.

V čem je skrivnost njenega uspešnega dela in kakšen nasvet bi dala drugim zelenim koordinatorjem, si preberite v nadaljevanju.

PREDSTAVI SE V 5 TOČKAH S POUDARKOM NA TRAJNOSTI

Trajnost je zame način življenja. Zame trajnost ni samo službena naloga, ampak način razmišljanja in sprejemanja odločitev v vsakdanjem življenju. In verjetno me že nekaj časa z razlogom v službi kličejo »green«, saj k temu spodbujam tudi ljudi okoli sebe.

Rada sem v naravi. Pohodi ali sprehodi so del mojega vsakdana. Na sprehod se pogosto odpravim tudi z vrečko in poberem kakšen odvržen odpadek, saj verjamem, da lahko vsak od nas z majhnimi dejanji prispeva k lepšemu in čistejšemu okolju.

Že od malega sem rada delala na vrtu, saj je to zame tudi sprostitev. Veseli me, ko lahko del hrane pridelamo doma, kar pa ni možno pridelati na našem vrtu, pa rada kupim pri lokalnih pridelovalcih. Verjamem, da s tem podpiramo domače gospodarstvo, ohranjamo podeželje živo in zmanjšujemo vplive, povezane z dolgimi transportnimi potmi.

Tudi na potovanjih trajnost ne ostane doma. Na potovanjih me zanimajo ljudje, kultura in narava. Vedno iščem načine, kako destinacijo doživeti spoštljivo in trajnostno ter iščem ideje, navdih kaj lahko prenesti tudi v naš vsakdan.

Pri vsakdanjih navadah iščem odgovorne rešitve. Od doslednega ločevanja odpadkov in načrtovanja obrokov, da zmanjšam količino zavržene hrane, do nakupovanja s seznamom, da kupim le tisto, kar res potrebujem. Na krajše razdalje se po opravkih pogosto odpravim peš, embalažo in vrečke pa skušam čim večkrat ponovno uporabiti. Verjamem, da trajnost niso velike besede, temveč majhne odločitve, ki jih sprejemamo vsak dan.

NAJLJUBŠI ZELENI SPOMIN / PROJEKT /ZGODBA

Mestna promenada Brežice je bila med prvimi prireditvami pri nas, kjer smo začeli resno ločevati odpadke. Tako obiskovalci kot tudi nekateri ponudniki hrane so na dodatne zabojnike, navodila za ločevanje in naše zelene ukrepe gledali nekoliko postrani. Marsikdo je menil, da je to nepotrebno in da bo povzročilo le dodatno delo.

A verjeli smo, da lahko naredimo korak naprej. Vztrajali smo, razlagali, spodbujali in predvsem dajali zgled. Korak za korakom so ljudje začeli razumeti, da ločevanje odpadkov ni zapleteno, ampak predvsem stvar odločitve in navade. Ko danes pogledam nazaj, sem ponosna, da smo uspeli prepričati tako ponudnike kot obiskovalce. Ta zgodba me je naučila, da trajnostne spremembe ne pridejo čez noč. Potrebni so vztrajnost, potrpežljivost in ljudje, ki verjamejo v cilj tudi takrat, ko se zdi, da ga drugi še ne vidijo. Prav zato mi je ta projekt tako blizu – ker dokazuje, da lahko z jasnim ciljem in skupnim trudom spreminjamo navade ter ustvarjamo bolj odgovorne dogodke.

KO IMAM PROST DAN (NADALJUJ STAVEK)…

Ga najraje preživim v naravi, na sprehodu ali še raje nekje v hribih.

SVOJ KRAJ – BREŽICE – ČEZ 5 LET VIDIM…

Kot še bolj zeleno, urejeno in prijetno mesto za življenje. Želim si, da bi ljudje še bolj cenili svoje okolje, podpirali lokalne ponudnike in skupaj skrbeli za čistočo ter kakovost bivanja. Hkrati pa verjamem, da bodo Brežice ostale kraj, kjer se dobro počutijo tako domačini kot obiskovalci.

KATERA VREDNOTA TE NAJBOLJ VODI PRI DELU ZELENE KOORDINATORICE

Najbolj me vodi vztrajnost. Trajnostne spremembe se ne zgodijo čez noč in včasih je treba isto stvar večkrat razložiti, pokazati z zgledom in verjeti v cilj tudi takrat, ko drugi še niso prepričani. Veliko dela poteka v ozadju – s strategijami, akcijskim načrtom, spremljanjem rezultatov, kjer se potrebuje daljše obdobje, da se pokažejo rezultati.

KATERI DEL TVOJEGA DELA KOT ZELENA KOORDINATORICA JE NAJMANJ VIDEN, A NAJBOLJ KLJUČEN ZA USPEH DESTINACIJE?

Najmanj viden, a hkrati eden najpomembnejših delov mojega dela, je zagotovo zbiranje podatkov, dokazil in vnosov v platformo Zelene sheme slovenskega turizma. Za vsakim kazalnikom, poročilom ali certifikatom stoji veliko usklajevanja, zbiranja prilog in spremljanja rezultatov. Pri tem ni dovolj le poznavanje meril in zahtev Zelene sheme, ampak je pomembno, da trajnostni način razmišljanja postane del vsakdanjega dela. Ker izvajamo veliko različnih projektov in aktivnosti ves čas razmišljam, kako trajnost vključiti neposredno ali posredno v naše odločitve. Prav ta sistematičen pristop v ozadju je pogosto neviden obiskovalcem, a je ključen za dolgoročen razvoj destinacije.

KAJ TE NAJBOLJ NAVDUŠI NA PODROČJU TRAJNOSTI PONUDNIKOV?

Pri ponudnikih me najbolj navduši to, da trajnost pri nekaterih ni nekaj novega, ampak način življenja. Ko prideš k njim, hitro vidiš, da veliko stvari delajo po zdravi kmečki pameti in z veliko spoštovanja do okolja, tako kot so dejansko počele že generacija ali dve pred nami. To so ponudniki, ki uporabljajo lokalne surovine, sodelujejo z bližnjimi pridelovalci, sami ustvarjajo ali obnavljajo stvari ter spoštujejo okolje, v katerem živijo in delajo.

Meni so takšne zgodbe najbolj všeč, ker kažejo, da trajnost ni nekaj zapletenega. Velikokrat gre preprosto za način razmišljanja in vsakodnevne odločitve. Certifikati so pri takšnih ponudnikih pravzaprav samo potrditev tega, kar že dolgo počnejo.

KATERO SPOROČILO BI POSLALA NOVIM ZELENIM KOORDINATORICAM IN KOORDINATORJEM, KI SE ŠELE UVAJAJO V TO VLOGO?

Ne ustrašite se vseh kazalnikov in zahtev, ki vas čakajo na začetku. Res je, da jih je veliko, ampak sčasoma ugotoviš, da niso sami sebi namen. Pravzaprav predstavljajo dober način za spremljanje in usmerjanje razvoja destinacije na različnih področjih – od okolja in mobilnosti do sodelovanja z lokalnimi ponudniki in skupnostjo.

Moj nasvet je, da si vzamete čas, kazalnike razdelite na manjše sklope in jih natančno preberete. Ko enkrat razumete, kaj posamezen kazalnik dejansko zahteva, postane delo precej lažje in bolj smiselno. Pri sodelovanju s ponudniki pa je pomembno predvsem to, da trajnost predstavite na preprost in razumljiv način. Velikokrat namreč ugotovimo, da številni že izvajajo trajnostne prakse, le da jih sami ne prepoznajo kot take.

KAJ PA TISTIM Z DOLGOLETNIM STAŽEM, BI BILO SPOROČILO DRUGAČNO?

Tistim z daljšim stažem pa bi sporočila, naj ostanejo radovedni in odprti za spremembe. Trajnost je področje, ki se nenehno razvija, prihajajo novi izzivi, nova orodja in novi pogledi. Včasih se nam zdi, da določene stvari že dobro poznamo, pa nas praksa hitro nauči kaj novega.

Pomembno se mi zdi tudi, da svoje znanje in izkušnje delimo z mlajšimi kolegi. In morda še nekaj – ne pozabimo si občasno vzeti trenutka in pogledati, kaj vse smo že dosegli. Pri trajnosti smo pogosto osredotočeni na to, kaj nas še čaka, premalokrat pa se zavedamo, koliko pozitivnih sprememb smo že ustvarili.

IN ŠE ZA KONEC — ČE BI IMELA »ČAROBNO PALIČICO TRAJNOSTI«, KAJ BI SPREMENILA ALI URESNIČILA V BREŽICAH OZIROMA V SLOVENIJI NA PODROČJU TURIZMA?

Če bi imela čarobno paličico trajnosti, bi si želela predvsem to, da bi ljudje trajnost dojemali kot nekaj povsem običajnega in ne kot dodatno obveznost. Da bi se vsi bolj zavedali, kako dragocene so stvari, ki jih pogosto jemljemo za samoumevne,  čista pitna voda na primer. Da bi obiskovalci odnesli domov več doživetij in manj stvari.

Verjamem, da trajnost ni samo ločevanje odpadkov ali zelena mobilnost, ampak predvsem skrb za to, da kraj ostane prijeten za življenje domačinov in zanimiv za obiskovalce tudi čez deset ali dvajset let.

Če pa bi lahko spremenila samo eno stvar, bi poskrbela, da bi vsak turist vsaj za trenutek začutil spoštovanje do kraja, ki ga obiskuje – do narave, ljudi in njihovega načina življenja. Mislim, da se prava trajnost začne prav tam.  Saj kot pravi pregovor: »Narava ni kraj, ki ga obiščemo. Je naš dom.« – Gary Snyder

Vir fotografije: Slovenska turistična organizacija