Najboljše trajnostne prakse slovenskih zelenih destinacij v letu 2025

Pri ocenjevanju destinacij včasih naletimo na prakse, ki nas še posebej navdušijo. Ne glede na to, ali so si prislužile bronasto, srebrno, zlato ali platinasto značko Slovenia Green, si nekatere zaslužijo, da jih izpostavimo in pohvalimo. Naj bo spodaj opisana inovativnost vzpodbuda za njihov obisk – in posnemanje.

Bled: Dnevi odprtih vrat

Domačim prebivalcem najbolj obiskanih turističnih krajev ni vedno lahko. In Bled, ki navdušuje z verjetno najbolj prepoznavno panoramo Slovenije, je eden izmed takih krajev. Verjetno bodo na Bledu težko ugodili vsem predlogom in željam, a njihova odločitev, da povabijo lokalne prebivalce in turistične ponudnike na dneve odprtih vrat, je zagotovo pogumna. A prava. Domačini lahko brez vnaprejšnje najave opravijo sestanek z ekipo in direktorjem Javnega zavoda Turizem Bled, ki si želijo prisluhniti predlogom, usmeritvam, željam in konstruktivnim kritikam na področju upravljanja destinacije. Dnevi odprtih vrat potekajo nekajkrat letno, dobrodošli so vsi. Blejčani in Blejčanke, ste slišali? Pa druge velike turistične destinacije po Sloveniji? Ker tule se lahko strinjamo: brez domačinov, njihovih (urejenih) vrtov in balkonskih ograj, vrtov in še živih kmetij, je turistični kraj le še zelo lepo nakupovalno središče… Tega pa nočemo niti domačini, niti turisti.

Na Dnevih odprtih vrat na Bledu domačini z ekipo Turizma Bled odpirajo pogovor o prihodnosti kraja.

Bohinj: Moj Bohinj 2030

V destinaciji z največjim stalnim jezerom v Sloveniji so pripravili strategijo in akcijski načrt turizma z imenom ‘Moj Bohinj 2030’. V kratkem imenu velja izpostaviti dve stvari: prvič, pridevnik ‘moj’ – z njim nakazujejo, da imajo v akciji glavno besedo domačini, tisti, ki imajo Bohinj za ‘svoj’ več kot le nekaj dni, kolikor traja obisk turista. In drugič, letnica 2030 kaže na usmerjenost v prihodnost, za daljše obdobje od, recimo, županskega mandata. V procesu nastajanja so bili na inovativne načine vključeni prebivalci (tudi osnovnošolci), s katerimi tudi po januarju 2025, ko je bila strategija sprejeta, še vedno komunicirajo, na spletni strani pa objavljajo poročila o uresničevanju strategije. Lepo je videti, da strategija ni le dokument, ki obleži v predalu, ampak zaveza, za katero transparentno stojita Občinska uprava Občine Bohinj in Turizem Bohinj. Napredek bomo spremljali tudi mi.

Bohinjsko jezero – kjer domačini in narava vodijo prihodnost turizma. (foto: Mitja Sodja)

Celje: Obnova Fotohiše Pelikan

Dandanašnji, ko ima vsak v žepu vrhunsko kamero na telefonu, si je težko predstavljati, kako so ’ustavljali čas’ pred več kot stoletjem. Eden vrhunsko ohranjenih ateljejev je v Celju, v muzejskem kompleksu Fotohiše Pelikan. Zgodba o fotografskem ateljeju sega v leto 1899, ko je tam deloval celjski fotograf Johann Martin Lenz, po njegovi smrti pa je hišo najprej najel in nato kupil fotograf Josip Pelikan. Za njegovo dediščino sta skrbno bdeli obe hčeri, v devetdesetih letih dvajsetega stoletja pa se je začel postopen prenos pod okrilje in varstvo Muzeja novejše zgodovine Celje. V obsežnem projektu jim je uspelo prenoviti in ohraniti dva fotografska studia s pripadajočo, deloma še vedno funkcionalno opremo. Gre za izjemen primer ohranjanja kulturne in tehniške dediščine, Fotohiša Pelikan si je prislužila tudi nagrado za muzej leta. Klik – če bi se radi sami ali z družino portretirali v slogu devetnajstega stoletja, veste, kam.

Portretiranje v devetnajstem stoletju v Foto hiši Pelikan v Celju. (foto: Egon Horvat)

Cerkno: 1 evro za obnovo Franje od vsake vstopnice v Divje babe

Pravijo, da v nesreči spoznaš prijatelja. In to se je v Sloveniji pokazalo v hudih poplavah, ki so velik del države prizadele leta 2023. Med drugim je bila močno prizadeta Partizanska bolnica Franja, v ozko grapo skrita vojaška bolnišnica, ena glavnih atrakcij destinacije Cerkno. Ker bo obnova draga in dolgotrajna, so se odločili, da bodo k zbiranju sredstev pomagali obiskovalci druge pomembne atrakcije na Cerkljanskem, Arheološkega parka Divje babe. Obiskovalci sicer denarja ne prispevajo direktno, evro za vsakega obiskovalca bo primaknil lokalni Zavod za turizem, a že samo širjenje pomena solidarnosti je močna simbolna gesta. Zdaj veste – gremo vsi v Arhelološki park Divje babe, da bomo šli kmalu spet lahko še v Bolnico Franjo.

Obnova Franje s podporo obiskovalcev Divjih bab.

Koper: Center za obiskovalce Kraški rob

Ko Slovencu omeniš Koper, pomisli na morje. A širša destinacija Koper sili tudi v notranjost Istre, do območja, kjer se flišna pokrajina Istre s strmim, tektonsko večkrat prelomljenim robom, dvigne v kraško planoto. Območje Kraškega roba je že dolgo znano plezalcem, pohodnikom in kolesarjem, zdaj pa so obiskovalci dobili tudi točko, ki prispeva k urejenemu in skrbnemu raziskovanju krhkega naravnega okolja. Center za obiskovalce Kraški rob pod mogočnim viaduktom Črni Kal in traso drugega železniškega tira je nekakšna vstopna točka, v prvi vrsti namenjena obiskovalcu, posredno pa tudi lokalnemu prebivalcu, saj se trudi vzpostaviti urejen režim raziskovanja lokalnih znamenitosti, kulturne dediščine in biotske raznovrstnosti.

Raziskovanje kraških pojavov v Centru za obiskovalce Kraški rob.

Šmarje pri Jelšah: Turizem kot del Celostne prometne strategije

V Zeleni shemi smo destinacije že dolgo nagovarjali, naj imajo pri urejanju lokalne mobilnosti v mislih tudi turiste, ki imajo morda drugačne želje in potrebe kot domačini, dobro urejena infrastruktura (zlasti parkirišča in kolesarske poti) pa lahko pomagajo k manjšemu negativnemu vplivu turističnega obiska. Šmarje pri Jelšah, občina s približno deset tisoč prebivalci, je kot prva članica Zelene sheme slovenskega turizma v novo občinsko prometno strategijo vključila tudi turizem. V svoj nosilni dokument s področja urejanja mobilnosti so zapisali, da bodo z razvojem prometne infrastrukture, kot so nove kolesarske poti, in izboljšanjem dostopnosti do naravnih, kulturnih in zgodovinskih znamenitosti – tudi z urejanjem novih parkirišč – nadalje krepili turistično privlačnost občine.

Šmarje pri Jelšah krepi svojo privlačnost tudi z vlaganjem v urejene kolesarske poti in trajnostno mobilnost. (foto: Katja Šket)

Žalec: Prinesi svoj vrček

Ste vedeli, da imamo v Sloveniji prvo fontano piv na svetu? Ne? Fontana piv se nahaja v Žalcu, obkroženem z nasadi hmelja. Deluje tako, da obiskovalec kupi poseben steklen vrček s čipom in potem vanj toči osvežilne hmeljeve napitke. Stekleni vrček, ki obiskovalcu ostane v trajno last, je bilo do nedavnega treba kupiti vsakič znova. Obiskovalec se lahko vrne s svojim starim vrčkom in ga za ugodnejšo ceno ponovno čipira. Gre za odličen primer ponovne uporabe že tako ali tako trajnostnega materiala, stekla. Žalec, na zdravje!

Fontana piv v Žalcu vabi obiskovalce, da s svojimi vrčki poskusijo lokalne hmeljeve napitke. (foto: Horizonmedia)

Izbrane zelene prakse so izbrale ocenjevalke, ki pregledujejo in ocenjujejo destinacije v postopku pridobitve zelenega certifikata Slovenia Green. Več o Zeleni shemi slovenskega turizma si preberite tukaj.