Slovenske pustolovske poti postavljajo trajnost na prvo mesto
Po jutranji vožnji po novi kolesarski krožni poti Slovenia Green Kočevsko Cycling Loop se je cesta predrzno, skoraj nagajivo nagnila v asfaltno spiralo ovinkastih stez. Po končanem vzponu je na vrhu grebena v južnem slovenskem Dinarskem gorstvu naša skupina zadihanih kolesarjev — vključno s snovalci poti, ki so me povabili zraven — poskočila s pedalov, segla po plastenkah z vodo in obmolknila. Jastrebi so drseli po zračnih tokovih nad napeto zeleno odejo jelk in bukev, posejanih z jesenskim zlatom, pod modrim septembrskim nebom. Približno pet kilometrov južneje se reka Kolpa, ki meji s Hrvaško, vije med vrhovi, raztresenimi po obeh državah.
Krožna tura po kateri smo poganjali, je bila le ena od več tematskih poti, ki so bile pred kratkim uvedene v tej srednjeevropski državi, ki si je pridobila sloves ustvarjanja nekaterih najbolj odgovornih in inovativnih poti v potovalni industriji. Večinoma samovodena aktivna potovanja združujejo pustolovščino, hrano, vino in kulturo, hkrati pa neodvisnim popotnikom nudijo orodja, ki jih potrebujejo za raziskovanje z lastno hitrostjo. Avanturistom dovoli, da nosijo le tisto, kar potrebujejo, obiščejo oddaljene skupnosti, okušajo lokalne specialitete in sprejmejo samo bistvo trajnostnega turizma.
Večstopenjsko 142-kilometrsko popotovanje, ki smo ga prevozili, obkroži Kočevsko, ki velja za slovensko neuradno prestolnico narave. To ni majhna pohvala. Skoraj tri četrtine te biotsko raznovrstne države je zaščitenih in skoraj dve tretjini njene površine prekrivajo drevesa. Za primerjavo – kar 91 % Kočevskega pokrivajo gozdovi. Ta pot omogoča kolesarjem vseh ravni izkušenosti pogled na območje (pogosto spregledano za Julijske Alpe in dolino Soče), ki ima kar 217 hektarjev gozdov. Z nedotaknjenimi bukvami prekrit pragozd Krokar je del Unescove naravne dediščine in je dom mnogim lisicam, medvedom, jelenom, volkovom in risom. Kočevski moto: “Divje. A prijazno.”
Ko sem opazoval to čudovito panoramo, sem se zavedel, kako zelo sem to državo jemal za samoumevno. O Sloveniji sem napisal že veliko člankov. Večina se jih je osredotočala le na njeno lepoto, ki je, v mojo obrambo, opojna — diamant, ki ga z vseh strani stiska magnetna topografija.
Alpe, ledeniška jezera in turkizno modre reke, Jadransko morje ter Panonska nižina se križajo na zemljiščih, manjših od države New Jersey.
Toda potreboval sem leta, da sem razumel, da moje uživanje tukaj ni zgolj naključje. Medtem ko velik del turistične industrije stremi k kvantiteti pred kakovostjo — uspeh ocenjuje s povečanim številom obiskovalcev na račun avtentičnosti in okoljskega zdravja — je šla Slovenija v drugo smer. Izpopolnila je svojo strategijo in tiho postala eden od svetovnih zlatih standardov na področju odgovornega potovanja.
“Takšna trasa je velik dosežek,” je rekel Jan Klavora, potem ko smo vsi skupaj zajeli sapo. Klavora je eden od arhitektov Kočevskega kolesarskega kroga in sodirektor slovenske nevladne organizacije GoodPlace, ki oblikuje napredne turistične produkte, ki temeljijo na skupnosti. “Toda to je le tisto, kar vidi javnost — praktični rezultat procesa z veliko fazami, sestanki in razmišljanjem. … upam, da za namene boljše prihodnosti.”
Danes korektno, jutri logično
Na dnu serpentinskega spusta je naš majhen peloton dosegel obrobje reke Kolpe. V kampu ob obali, ki je služil tudi kot kavarna, smo naročili točeno pivo v hladnih steklenih pollitrskih vrčih. Sedel sem s Klavoro in Jano Apih, drugo sodirektorico Zavoda GoodPlace. V preteklih letih je bila ključnega pomena pri vlogi zavoda kot glavnega revizorja za napredno Zeleno shemo slovenskega turizma ali Slovenia Green, ki občine, podjetja in parke izobražuje o najboljših trajnostnih praksah in certificira kandidate, ki izpolnjujejo pogoje.
Za vključitev v Slovenia Green morajo destinacije opraviti strog certifikacijski program s 100-timi merili, ki ga je akreditiral Globalni svet za trajnostni turizem in ki ga ponuja Green Destinations s sedežem na nizozemskem. Kraji in ponudniki storitev morajo izpolnjevati raznolik spekter meril uspešnosti, ki vključuje očitne kategorije kot je “ohranjanje narave”. Toda kandidati morajo dokazati tudi visok nivo pripravljenosti na področjih, kot so “spoštovanje avtentičnosti”, “izogibanje pretiranemu turizmu” in “enaka ter poštena zaposlitev”.
Danes je v Sloveniji 59 certificiranih destinacij (do konca leta jih pričakujemo še pet) in več kot 100 ponudnikov storitev, kar predstavlja precejšnje število skupnih globalnih Green Destinations certifikatov. Morda najbolj impresivno je to, da več kot 80 odstotkov vseh turistov v Sloveniji pristane v “zelenem” mestu, kraju ali vasi.
“Trajnostni turizem se ne zgodi kar sam od sebe,” mi je povedala Apih, ko je prispelo pivo.
Če je trajnost destinacije resnična in ne le trendovski PR, je potrebna trdna strategija, osredotočena na to, kaj je danes korektno in, kar je izziv, kaj bo jutri logično.
Zdi se preprosto, vendar je to napreden koncept. Številna podjetja trenutno ne morejo gledati mimo končnega rezultata, zato jim je težko sprejeti, da morajo zaščititi svojo prihodnost.
“Da, Zelena shema Slovenije pomaga pri osredotočanju in nam daje nekakšno stalno temo za avanturistične poti,” je dodal Klavora. “Nato lahko zagotovimo načrt poti in razloge, zakaj bi morali vključiti destinacije.”
Pred Kočevsko krožno turo je GoodPlace ustvaril Bike Slovenia Green, prvo večetapno kolesarsko pot na svetu, ki vključuje le zelene destinacije. Temo so nadaljevali s kulinaričnim pridihom s Slovenia Green Gourmet Route. Celotna tura se naslanja na status države kot Evropske gastronomske regije 2021 in popelje kolesarje od njenega zahodnega roba skozi glavno mesto Ljubljano, do njenega skrajnega vzhodnega konca. V juniju 2022 je ekipa v izbor kolesarskih poti dodala še Slovenia Green Wellness Route s postanki v zelenih zdraviliščih in Slovenia Green Pannonian Route.
Druge nedavne slovenske poti, ki jih podpira Slovenska turistična organizacija, vključujejo 267 km dolgo pot Juliana Trail s 16-timi etapami, ki obkroža Triglavski narodni park in Triglav (2864 m), najvišji vrh v državi. 230 km dolga pot Walk of Peace z 11-timi etapami poteka vzdolž fronte prve svetovne vojne med Italijo in Avstro-Ogrskim cesarstvom na območju današnje Slovenije. Cilj te poti je ponuditi pustolovščino, naravo, pa tudi izobraževati, ohranjati zgodovino in osvetliti potrebo po empatiji, odprtosti in odpuščanju.
Namen poti je večstranski: raziskovalcem zagotoviti kulturne in kulinarične informacije, zemljevide in GPS koordinate, hkrati pa pomagati zmanjšati avtomobilski promet v državi, zastoje, čezmerni turizem in s tem onesnaženje na priljubljenih mestih. In ko se obiskovalci premikajo po bolj naravni poti, spregledane skupnosti neizogibno sprejmejo več gostov.
Poštena strategija se trži sama
Naslednji dan je Kočevska pot vodila mimo svojega drugega pragozda: 51 hektarjev velikega Rajhenavskega Roga. Sestopili smo s koles in se sprehodili do največje in najstarejše jelke v regiji, znane kot Kraljica, da smo skupaj ovili roke okoli 180 metrov visokega in 17 metrov širokega, 500 let starega drevesa. Imel sem še eno spoznanje – tokrat dvoplastno. Če bi bil prepuščen sam sebi, tega drevesa ne bi našel. Drugič, ko destinacija skrbi za svoje naravne prednosti, promocija poskrbi sama zase.
“Strategija zelenega turizma v Sloveniji ni samo strategija trženja ali nekaj, kar smo si na Slovenski turistični organizaciji izmislili za povečanje števila prihodov,” pravi Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije. “Ponudniki turističnih storitev in tudi lokalni prebivalci že leta delujejo na ta način oziroma želijo delovati naravi prijazneje; preprosto niso imeli orodij, da bi to ocenili in izboljšali.”
Po besedah Maje je postopek trajal več kot desetletje. V tem obdobju je bila država nenehno slavljena zaradi svoje zavezanosti. Leta 2016 je Ljubljana prejela naziv Zelena prestolnica Evrope. Istega leta je Slovenija prejela certifikat Green Destination in je s tem postala prva država, ki je pridobila tak status. Leta 2017 je Slovenija prav tako prejela nagrado World Legacy Award, ki jo podeljuje National Geographic in se od takrat redno naslavlja kot »najbolj trajnostna država na svetu«. Letos je bila tudi finalistka Newsweekove nagrade Future of Travel Awards. Za kulturne pustolovske popotnike ni škodilo tudi dejstvo, da so si slovenske restavracije leta 2020 prislužile prve Michelinove zvezdice in da so njeni kolesarji osvojili zadnji dve prvenstvi Tour de France in tri naslove Tour of Spain.
“Ko so industrija in podjetja videli, da je trajnost postala rdeča nit nacionalnih promocijskih dejavnosti, so se vključila,”
nadaljuje Maja. “Trajnostni turizem in naša prizadevanja na tem področju so Sloveniji pomagali, da se je pozicionirala kot pomemben igralec na svetovnem turističnem zemljevidu. To je postala naša značilna kakovost, nekaj, po čemer smo znani.”
Druge države so začele opažati slovenske uspehe. Nekdanja slovenska partnerica iz Jugoslavije, Bosna in Hercegovina, je sredi prilagajanja svoje strategije, da bi sprejela trajnostna in pustolovska potovanja. Tamkajšnji nacionalni turistični projekt, ki ga vodi ameriška Agencija za mednarodni razvoj (USAID), je začel posnemati preproste slovenske metode certificiranja in pustil odgovornosti, da vodi promocijo.
»Turistične izkušnje, ki jih želi promovirati USAID v Bosni in Hercegovini (BiH), zlasti v prostoru narave in avanture, so podobne tistim, ki jih ponuja Slovenija, ki ponuja resnične lekcije,« pravi Karl Wurster, Direktor urada za gospodarski razvoj USAID/BiH. »Tako kot Slovenija ima tudi Bosna in Hercegovina bogastvo gorate in odmaknjene narave. Uspeh Slovenije ni bil le prizadevanje za trajnost, ampak je bil zasidran v učinkoviti promociji. USAID si tudi prizadeva, da bi Bosno in Hercegovino predstavil svetu kot privlačno trajnostno destinacijo, zato je trženje ključnega pomena.«
Konec poti je šele začetek
Zadnji del Kočevske kolesarske zanke nas je peljal po gozdni cesti, kjer je skupina obiskovalcev čepela okoli vodnika, ki jim je kazal različne živalske odtise. Orisal je sledi medveda, jelena in lisice. Njihovo potovanje se je sčasoma premaknilo s sledenja po tleh na opazovanje v določenih fotografskih skrivališčih od zgoraj. Ta turistični produkt je pomagal spremeniti pripoved o gozdu in lokalnim lovcem ponudil nove priložnosti za spremembo poklica kot izobraževalci in strokovnjaki za trajnost. Program je še en primer iskanja novih rešitev in pozitivnega preoblikovanja miselnosti.
Direktorica Maja Pak meni, da je Slovenija lahko vodilo za druga nacionalna turistična prizadevanja. »Implementacija Slovenia Green normativ je precej enostavna, saj temelji na mednarodnih standardih tako za destinacije kot za ponudnike storitev,« pravi Pak. “Ponosni smo, da so številne države prepoznale Slovenia Green kot model z velikim potencialom in da ga je Evropska potovalna komisija uporabila kot ključno študijo v svojem nedavnem priročniku ‘Sustainable Tourism Implementation: Framework and Toolkit.’”
Zanko smo zaključili in izstopili iz starodavnega sestoja dreves na podeželsko cesto, ki nas je popeljala nazaj v civilizacijo. To je bilo prvič v celotnem dnevu, da sva videla avto.
»Pomaga, da je Slovenija popoln kraj za izzivalne, a nagrajujoče avanture na prostem, ki jih dandanes popotniki iščejo – zato je ključnega pomena, da viri postanejo prednostna naloga,« je dejal Klavora na našem slavnostnem obroku po vožnji. »Ne glede na to bi bilo naše poslanstvo enako: združiti logiko in odgovornost ter razumeti, da je načrtovanje za danes in jutri isto.«