Najboljše trajnostne prakse slovenskih zelenih destinacij v letu 2026

Kot vsako leto želimo pokazati zanimive prakse slovenskih destinacij, ki se vsaka po svojih močeh trudijo stvarem streči na nekoliko drugačen način. Prvič zato, ker želimo pohvaliti njihovo iznajdljivost in prizadevnost, drugič pa za navdih vsem preostalim destinacijam in posameznikom.

Ankaran: Mi, zavezniki, varuhi lepega

Marsikomu ob imenu Debeli rtič priplava spomin na osnovnošolsko letovanje ali pa se mu v mislih vzpostavi povezava s kako dobrodelno akcijo, v kateri so otrokom omogočili letovanje na morju. Malo manj nas ve, da ta prst, ki se steguje v jadransko morje, sodi v zavarovano območje narave, Krajinski park Debeli rtič. V Ankaranu so se odločili obiskovalcem približati pravila obnašanja tako na suhem kot na morju in postavili spletno stran Postani zaveznik, na kateri zbirajo prijave vseh braniteljev tega naravnega kotička. Do trenutka, ko nastaja tale članek, je zavezo podpisalo že 1.524 ljubiteljev čistega in mirnega Debelega rtiča. V imenu galebov, škržatov, rakov in rib, vsem podpisnikom hvala!

Pobuda Postani zaveznik obiskovalcem približuje Krajinski park Debeli rtič in jih spodbuja k odgovornemu ravnanju v naravi. (Avtor fotografije: Jaka Ivančič)

Bela krajina: Destinacijska pomoč za korak v zeleno

Certifikat Slovenia Green destinacijam med drugim nalaga, da vse vpletene v lokalni turizem obvešča o trajnostnem poslovanju in jih pri tem tudi podpira. In medtem ko se obveščanje pogosto izvaja, je direktna podpora pri vstopu v bolj zelen svet redkost. V Beli krajini pa so udarili po mizi in objavili poziv za sofinanciranje vključitve v Zeleno shemo slovenskega turizma in pridobive certifikata Slovenia Green.
Ja, v družbo tistih, ki nam je mar za zeleno Slovenijo. Iskreno smo veseli vsakega. Zato: hvala, Belokranjci.

Bela krajina podpira lokalne ponudnike pri vključevanju v Zeleno shemo slovenskega turizma in pridobivanju certifikata Slovenia Green. (Avtor fotografije: Jan Kocjan)

Idrija: Korenček in palica.

Blagodejnost osvežilne Idrijce poleg domačinov vsako leto spoznava vse več kopalcev iz drugih krajev, do čudovitih naravnih plaž pa ponavadi pridejo – kajpada – z avtomobili. Ker pa je dolina ozka, naval rezultira v preveč pločevine na (premalo številnih) parkiriščih in tudi drugje, na travnikih ali robovih cest. Rešitev? Prvič, prepoved oziroma časovna omejitev parkiranja ter strožji nadzor na nekaterih območjih, kjer parkirana vozila ovirajo avtobusni promet. In drugič, ja, uganili ste: brezplačni avtobus, ki vozi skoraj vsako uro iz Idrije in Črnega vrha nad Idrijo do najlepših mest za kopanje. In ko človek da na tehtnico brezplačni prevoz in plačljivo parkiranje oziroma možnost kazni, se morda lažje (pravilno) odloči. Podrobnosti si preberite na idrija.si.

Idrija združuje omejitve parkiranja z brezplačnim avtobusom, ki obiskovalcem omogoča lažji dostop do priljubljenih kopališč ob Idrijci brez avtomobila.

Kamnik: Mikro destinacije za lažje upravljanje

Na kaj pomislite, ko nekdo reče ‘gremo v Kamnik’? Na mestno jedro pod Kamniško-savinjskimi alpami? Morda na dolino ledeno mrzle Kamniške Bistrice in Veliko planino nad njo? Ali pa na Tuhinjsko dolino z Menino planino? Prav ta raznolika območja so postala kamniške ‘mikro destinacije’, vsaka na svoji stopnji razvoja in s svojimi značilnostmi. Kamnik kot destinacijo so razdelili na tri manjše dele, znotraj katerih delujejo tri ločene akcijske skupine, nad koordinacijo pa bdi Zavod za turizem in šport Kamnik. Končni cilj pa je prav nasproten deljenju: Kamnik želijo predstaviti kot geografsko in produktno zaokroženo območje, na katerem bo vsak našel nekaj zase.

Kamnik z mikro destinacijami lažje upravlja območja, kot je Tuhinjska dolina, glede na njihove značilnosti in razvojne potrebe. (Avtor fotografije: Miro Hrkalović)

Kranj: Načrtovalnik premikov na dlani

V standardu za pridobitev certifikata Slovenia Green boste našli zahtevo, da si destinacije zastavijo cilje in ukrepe za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, kar potem v praksi tudi počnejo. No, in v Kranju so si leta 2020 zadali, da bodo emisije v prometu zmanjšali za petino. Kako? Hja, vsi vemo, da težko, a eden izmed pripomočkov se zdi vreden pozornosti. Mobilna aplikacija Pametni Kranj meščanom in obiskovalcem na enem mestu nudi uporabne informacije, kot so avtobusni vozni redi, prosta kolesa, e-polnilnice in e-vozila za souporabo, zasedenost parkirišč in podobno. Del aplikacije je tudi načrtovalnik poti po mestu in okolici, ki prikazuje različne možnosti za prihod od točke A do točke B, skupaj z izračunom časa, izpustov CO2 in porabljenih kranjskih klobas, pardon, kalorij.

Video o tem si lahko ogledaš tukaj.

Aplikacija Pametni Kranj združuje javni prevoz, souporabo koles in e-vozil, parkirišča ter načrtovanje poti z izračunom časa in izpustov CO₂. (Avtor fotografije: Jošt Gantar)

Ljubljana: Tehtanje odpadkov v hotelih

Biti »zero waste« zveni mamljivo, a pot od ideje od realizacije ni tako preprosta, kot se morda zdi. Turizem Ljubljana je s projektom vpeljevanja »zero waste« strategije pri ljubljanskih hotelskih ponudnikih začel že leta 2023, predvsem z namenom vključitve čim večjega števila hotelov v redno tehtanje odpadkov. V letih 2024 in 2025 je sodelovalo osem hotelov, v letu 2026 želijo to število še povečati ter podaljšati čas tehtanja s tri na sedem dni. S tehtanjem različnih vrst odpadkov pridobivajo natančne podatke, ki so jim v pomoč pri načrtovanju nadaljnjih trajnostnih korakov in sčasoma… Sčasoma bodo, pri tem jim želimo vso srečo, dosegli, da odpadkov ne bo več treba tehtati. Ker jih ne bo. Ali pa jih bo vsaj veliko manj.

Ljubljanski hoteli tehtajo odpadke, da bi pridobili natančnejše podatke in zmanjšali njihovo količino. (Avtor: Marko Delbello Ocepek. Vir: Turizem Ljubljana)

Portorož Piran: Ljubimo (čist) Piran

Ljudje s(m)o res packi. Obiskovalci, pa niti ni pomembno, ali domači ali tuji, so niše v Piranskem obzidju uporabljali kot priročna odlagališča za smeti. Pa so se v Javnem podjetju Okolje Piran odločili, da bodo te niše zaprli – in to ne z grdimi mrežami ali zidaki – ampak z ličnimi cvetličnimi posodami. Poleg so postavili napise s piktogrami in opozorili v treh jezikih (slovenskem, italijanskem in angleškem), s katerimi ozaveščajo mimoidoče o tem, kaj je prav in kaj ne. In tako je že vzpostavljena akcija Love Piran dobila še en kamenček v mozaik zaljubljanja v to prikupno mestece na naši ljubi obali.

Kampanja Love Piran z enostavnimi vizualnimi sporočili spodbuja odgovorno vedenje in pomaga ohranjati Piran čist.

Slovenj Gradec: S kolesom v mesto

V sklopu dogodkov Kolesarske rajže v Slovenj Gradcu vsako zadnjo sredo v mesecu od aprila do septembra vabijo na sproščene rekreativne dogodke, katerih rdeča nit oziroma glavno orodje za premikanje je bicikel. Vsakič povežejo dve gostišči, eno izven mesta in eno v samem centru, udeležencem pa ponudijo brezplačno uporabo mestnega kolesa, pogostitev na cilju in glasbeno spremljavo domačih izvajalcev. Ker kaj je boljšega od (recimo) porcije sladoleda? Zaslužena porcija sladoleda!

Kolesarske rajže v Slovenj Gradcu povezujejo rekreacijo, lokalne ponudnike in mestno dogajanje na dveh kolesih.

Velenje: Spodbujanje obiska v času obnove

Vemo, kako neroden je lahko čas prenov mestnih središč – tako za domačine kot obiskovalce in lokalne ponudnike. V Velenju so obsežno prenovo Cankarjeve ceste načrtovali po posameznih odsekih, da bi mestno središče tudi med deli ostalo čim bolj dostopno in živo. S kampanjama »Cankarjeva je odprta« in »Se vidimo v mestu«, mestnimi kuponi, nagradnimi igrami, usmerjevalnimi tablami ter številnimi spletnimi in video aktivacijami so spodbujali obisk in podpirali lokalne ponudnike.

Kljub zahtevni logistiki so tudi mestno tržnico ohranili na nadomestni lokaciji v središču. Ponudnike in obiskovalce so dodatno povezovali z večjimi aktivacijami, kot sta Velenjski čarobni koledar in Razvajaj se v mestu. Iz podpore ponudnikom med prenovo je nastal tudi dolgoročni strateški projekt Darilni bon Velenje VABI, ki spodbuja lokalno potrošnjo in povezuje ponudnike tudi po zaključku prenove.

Med obnovo Cankarjeve ceste Velenje z ugodnostmi in jasnimi informacijami spodbuja obisk lokalnih trgovin, lokalov in drugih ponudnikov.

Žirovnica: Mi vam čaj, vi nam manj smeti

Tradicionalni pohod po Poti kulturne dediščine v Žirovnici poteka 8. februarja, na dan, ko se spominjamo našega največjega pesnika, rojenega v Vrbi (blizu Žirovnice). In ker je 8. februarja zima, se na pohodu prileže kozarec vročega čaja ali kave, ki ju brezplačno postrežejo na več točkah ob 10-kilometrski poti. Da na teh točkah ne bi po nepotrebnem polnili plastičnih vreč s plastičnimi lončki, organizator udeležence spodbuja k nakupu spominskega lončka za večkratno uporabo ali pa k uporabi lastnega lončka od doma.

Tradicionalni pohod po Poti kulturne dediščine v Žirovnici spodbuja udeležence k uporabi lončkov za večkratno uporabo. (Avtor fotografije: Aleš Košir)