10 najboljših trajnostnih turističnih praks iz Slovenije v 2024
Trajnostno potovanje postaja vse bolj pomembno, zlasti ker turistični sektor ustvari približno 8 % vseh globalnih emisij toplogrednih plinov. Vendar pa trajnost ne zajema le posameznih potnikov, ki zmanjšujejo svoj ogljični odtis. Tudi destinacije morajo proaktivno omogočati odgovoren turizem z vključevanjem strateškega načrtovanja za trajnostni turizem v svoje prakse.
Slovenija je zato ustvarila nacionalni program, Zeleno shemo slovenskega turizma, ki destinacijam in ponudnikom turističnih storitev pod blagovno znamko Slovenia Green pomaga izboljšati njihov trajnostni razvoj. Program vključuje svetovno priznani Green Destination standard, ki je imel ključno vlogo pri tem, da je bila Slovenija leta 2016 na Global Green Destinations Day prepoznana kot prva zelena država na svetu. To je le eno izmed orodij, s katerimi spodbujamo in podpiramo trajnostne turistične prakse po vsej državi.
Toda sprejemanje trajnosti ni le etična nujnost za destinacije; je tudi strateška prednost. Študije kažejo, da trajnostne destinacije vzbujajo večje zadovoljstvo pri prebivalcih, privabljajo bolj ozaveščene popotnike ter doživljajo pozitivne gospodarske učinke, kot je privabljanje investitorjev. Na primer, hoteli, ki vlagajo v trajnost, beležijo 5 % povečanje prihodkov in 15 % izboljšanje zadovoljstva gostov.
Študije kažejo, da trajnostne destinacije vzbujajo večje zadovoljstvo pri prebivalcih, privabljajo bolj ozaveščene popotnike ter doživljajo pozitivne gospodarske učinke.
Kako ocenjevalci izberejo najboljše prakse?
Ocenjevalci Slovenia Green pri ocenjevanju trajnostnih praks destinacij uporabljajo natančno metodologijo, ki temelji na merilih standarda Green Destinations. Ta merila pokrivajo številna področja, od upravljanja destinacije in ohranjanja narave do kulturne dediščine, podpore lokalnemu gospodarstvu in vključevanja skupnosti. Ocenjevalci pregledajo dokumente destinacije, opravijo intervjuje z deležniki in izvedejo terenske obiske, da dobijo celovito sliko o trajnostnih prizadevanjih destinacije.
Na podlagi ocen naših strokovnjakov smo izbrali deset najboljših trajnostnih praks v Sloveniji v letu 2024, ki so jih izvajale destinacije s certifikatom Slovenia Green:
Ohranjanje narave in živali
Ko govorimo o trajnosti, najprej pomislimo na ukrepe za ohranjanje narave in živali. Slovenske destinacije so aktivno vključene v različne pobude, kot je program “Posvoji klop” v Bohinju, ki posameznikom omogoča prispevanje k vzdrževanju zelenih površin okoli Bohinjskega jezera. Ljubljanska kampanja “Pokosili bomo, ko se bodo čebele najedle” ozavešča o pomembnosti pozne košnje za opraševalce. Tudi Kočevska pobuda za zbiranje prostovoljnih prispevkov za nakup košov za smeti, zaščitenih pred medvedi, ki so jih izdelali lokalni učenci, prikazuje praktičen pristop k varstvu divjih živali in sobivanju z njimi.
Ta prizadevanja poudarjajo zavezanost Slovenije k varovanju naravne dediščine in spodbujanju biotske raznovrstnosti ter so pomemben del standarda za pridobitev certifikata.
Krepitev močnih povezav z lokalnimi skupnostmi
Trajnostna destinacija upošteva mnenje svojih prebivalcev, posluša njihove predloge in sliši njihove glasove, ki so pogosto spregledani. Skratka, trajnostni turizem priznava ključno vlogo lokalnih skupnosti. Destinacije Slovenia Green aktivno sodelujejo s svojimi prebivalci, izvajajo ankete o zadovoljstvu, zlasti glede turizma, in na podlagi rezultatov sprejemajo ukrepe za izboljšanje kakovosti življenja v destinaciji. Prav tako je ključnega pomena, da so domačini aktivno vključeni v razvojne in turistične pobude destinacije. Inovativni projekti, kot je “Vprašaj me, sem domačin” na Bledu, so zgled tega pristopa, saj prebivalcem omogočajo, da delujejo kot ambasadorji, ki svoje znanje in strast delijo z obiskovalci ter ustvarjajo bolj avtentično in bogato izkušnjo za vse.
V Ajdovščini projekt “Moja pobuda” ponazarja zgled participativnega proračuna, ki prebivalcem omogoča neposredno vplivanje na razporeditev javnih sredstev za skupnostne projekte, vključno s tistimi, povezanimi s turizmom. To krepi vlogo domačinov in zagotavlja, da rast turizma ne koristi zgolj obiskovalcem, temveč tudi lokalni skupnosti.
Trajnostno izobraževanje in ozaveščanje
Certificirane destinacije dajejo prednost izobraževanju in ozaveščanju kot ključnima elementoma svoje strategije trajnostnega turizma. Lokalne skupnosti in šolarji so aktivno vključeni v posebne programe, kot je tekmovanje “Ekokviz” v Jeruzalemu, ki spodbuja občutek lastništva in odgovornosti do njihovega okolja in kulturne dediščine.
Poleg tega člani Slovenia Green ne le izobražujejo svojih lokalnih skupnosti in obiskovalcev preko spletnih “zelenih vodnikov”, skozi celo leto se tudi aktivno udeležujejo študijskih ekskurzij in delavnic, ki jih organizira Konzorcij Slovenia Green. Te priložnosti članom omogočajo, da se učijo drug od drugega, izmenjujejo najboljše prakse in spremljajo najnovejši razvoj trajnostnega turizma. Delavnice pokrivajo različne teme, od praktičnih trajnostnih ukrepov, delavnic za oživljanje mestnih središč in seminarjev o trajnostnem marketingu, do strategij za vključevanje deležnikov, kar zagotavlja, da destinacije nenehno izboljšujejo svoje rezultate.
Ohranjanje gastronomske dediščine
Ohranjanje bogate gastronomske dediščine Slovenije je ključni poudarek prizadevanj trajnostnega turizma. Iniciativi, kot sta “Okusiti Laško” in “O, Kočevsko”, aktivno promovirata lokalne kulinarične specialitete skozi skupno blagovno znamko destinacije in spodbujata povezovanje med proizvajalci in potrošniki, kar zagotavlja nadaljevanje tradicionalnih okusov in tehnik.
Dogodek “Kranjska dolga miza” v Kranju omogoča edinstveno platformo za predstavitev raznolikosti in kakovosti lokalne kuhinje, obiskovalcem pa ponuja nepozabno kulinarično izkušnjo, ki temelji na tradiciji in trajnosti. Poleg tega naraščajoče število restavracij s certifikatom Slovenia Green, trenutno skupno 20, zagotavlja zavezanost trajnosti tako pri pridobivanju sestavin kot pri pripravi hrane in pri inovativnih ukrepih za zmanjšanje količine zavržene hrane s pametnimi tehtnicami in celo s pomočjo programov strojnega učenja.
Ohranjanje kulturne dediščine
Eden izmed ključnih vidikov, ki ga presojevalci natančno preučijo, ko ocenjujejo destinacijo za trajnostno certificiranje, je njena zavezanost k ohranjanju kulturne dediščine. Te pobude zajemajo različne aktivnosti, od varovanja tradicionalne arhitekture, kot je sofinanciranje obnove senikov v Cerkljah, do praznovanja ljudskih običajev preko dogodkov, kot so “Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine” v Kamniku. Idrija, evropska destinacija odličnosti, svojo zavezanost k ohranjanju snovne in nesnovne dediščine prikazuje z Unescovo priznano zgodbo o živem srebru in delavnicami, ki prikazujejo zapleteno umetnost idrijske čipke.
Obiskovalci lahko tudi aktivno sodelujejo pri ohranjanju kulturne dediščine z učenjem tradicionalnih veščin, kot je tiskarstvo v Ljubljani ali pletenje nogavic v Bohinju, ali pa raziskujejo zgodovinske zaklade Žirovnice s kolesarjenjem po “Poti kulturne dediščine.” Prireditve, kot je Jurjevanje v Beli Krajini, še dodatno obogatijo slovensko kulturno sceno, saj praznujejo tradicionalno ljudsko glasbo in ples ter ohranjajo predkrščanske pomladne obrede v regiji in s tem ponujajo globoko povezavo s kulturnimi koreninami Slovenije.
Dogodki, ki sprejemajo “zero-waste” prakse
Zavezanost Slovenije k trajnosti sega preko kulinaričnih tradicij in v upravljanje dogodkov. Maribor je postal pionir na tem področju, saj je gostil vrsto dogodkov na poti k ničelnemu ravnanju z odpadki. Eden izmed dogodkov je festival (Z)mešani, ki je živahna mešanica glasbe, poezije, komedije in izobraževalnih vsebin. Lahko se pohvali z nazivom prvega slovenskega dogodka, ki je leta 2018 pridobil certifikat “Prireditev na poti zero-waste.”
Mesto je svojo zavezanost trajnosti pokazalo tudi z Art Kampom, ki je del priznanega Festivala Lent, ter resnično edinstveno slovesno trgatvijo najstarejše trte na svetu, ki je leta 2021 prav tako pridobila naziv Prireditev na poti zero-waste.”
Tudi športne prireditve na prostem sprejemajo trajnostne prakse. Soča Outdoor Festival že od samega začetka leta 2013 aktivno spodbuja okolju prijazne prakse, medtem ko ima tudi Lahinja Trail svoj “zero-waste” naziv.
Trajnostna mobilnost, najem koles in brezplačne javne vožnje
Trajnostna mobilnost je prioriteta zelenih destinacij v Sloveniji. Pobude, kot so brezplačen prevoz s Kavalirjem v Ljubljani, flota električnih vozil, ki ponuja brezplačne vožnje po mestnem središču, ter avtobusna linija “Lokalc” v Velenju, ki prebivalcem omogoča brezplačne vožnje po najbolj obiskanih območjih, spodbujajo uporabo javnega prevoza. Številne destinacije Slovenia Green nudijo javni sistem najema koles, ki je enostaven za uporabo, medtem ko kampanja “Z vlakom po kulturo v zgodovinska mesta Slovenije” spodbuja železniški promet za kulturne izlete.
Da bi izboljšali trajnost in kakovost življenja domačinov, je v številnih priljubljenih slovenskih destinacijah, kot so Bled, Kamniško-Savinjske Alpe, Dolina Soče, Ankaran in druge, na voljo brezplačen avtobusni prevoz. Ti avtobusi omogočajo priročen dostop do glavnih turističnih znamenitosti, plaž in pohodniških poti, s čimer spodbujajo obiskovalce k uporabi okolju prijaznih možnosti prevoza in zmanjšujejo vpliv turizma na okolje na teh območjih.
Dostopni turizem
Zavezanost Slovenije k dostopnemu turizmu je vidna po vsej državi in zagotavlja prijazno izkušnjo za vse obiskovalce. Laško, ki ima naziv EDEN (Evropska destinacija odličnosti) za dostopni turizem, je zgled s svojimi certificiranimi infrastrukturnimi objekti, prijaznimi do invalidov, ter osredotočenostjo na vključujoče aktivnosti. Mesto se ponaša z dostopnimi potmi, nastanitvami in znamenitostmi, vključno s priznanimi termami. Tudi Ljubljana je uvedla izboljšave, kot so prenovljeni pločniki in dostopne turistične znamenitosti, kjer lahko z invalidskim vozičkom dostopate do skoraj vseh delov mesta.
Med drugimi točkami so tudi dostopna naravna čudesa, kot sta Postojnska jama in Pot med krošnjami na Rogli, ter dostopna plaža v Izoli. Poleg tega se Slovenija ponaša z nekaterimi najboljšimi zdravilišči, ki so zelo pozorna na osebe z raznimi oviranostmi, kot so Terme Olimia, Thermana Laško, Terme 3000 in Terme Ptuj.
Kampanja Ljubljane za širjenje zavesti o socialni pravičnosti in dostopnosti mesta.
Upravljanje turističnih tokov s trajnostnimi proizvodi
Da bi trajnostni turizem resnično postal prva izbira, morajo destinacije nuditi dejavnosti in izdelke, ki so sami po sebi okolju prijazni. Ker prevoz predstavlja pomemben del ogljičnega odtisa turizma, je osredotočanje na trajnostno mobilnost ključnega pomena. Slovenija si utira pot z inovativnimi izdelki, kot so kolesarske poti Slovenia Green, ki povezujejo izključno certificirane destinacije, nastanitve in restavracije Slovenia Green.
Te poti ne ponujajo le načina raziskovanja naravnih lepot države z majhnim vplivom na okolje, temveč dajejo prednost tudi ekološkim vidikom in kažejo, kako je lahko turizem prijeten in odgovoren. Poleg tega te poti pomagajo usmerjati turistične tokove stran od destinacij, ki se soočajo s prenatrpanostjo, in spodbujajo obiskovalce k raziskovanju manj znanih območij in k potovanju zunaj sezone, s čimer zmanjšujejo negativne vplive prekomernega turizma. Poti povezujejo 31 Slovenia Green destinacij in obsegajo več kot 1.800 km.
Certificirane trajnostne potovalne agencije in organizatorji potovanj
Slovenija aktivno spodbuja ekološko ozaveščene turistične agencije in organizatorje potovanj s certifikatom Slovenia Green, ki ga ima trenutno 8 podjetij. Eden izmed pomembnih primerov je Visit GoodPlace, prvo podjetje v Sloveniji, ki je prejelo svetovno priznani certifikat B Corp za visoke standarde družbene in okoljske uspešnosti.
Te agencije oblikujejo poti, ki minimizirajo vpliv na okolje z vključevanjem možnosti prevoza z majhnim vplivom, kot sta kolesarjenje ali potovanje z vlakom; aktivno prispevajo k ohranjanju okolja z donacijami za lokalne pobude, merjenjem CO2 odtisa svojih potovanj in ponujanjem možnosti kompenzacije ogljičnega odtisa svojim strankam. Z zaposlovanjem lokalnih turističnih vodnikov te agencije zagotavljajo, da koristi turizma neposredno podpirajo skupnost, kar odraža njihovo priznavanje družbene trajnosti, ki vključuje prednostno obravnavo poštenih delovnih pogojev in dobrega počutja zaposlenih.