Hike Slovenia Green poti

Mali Golak (iz Tihe doline), Ajdovščina

Prenesi navigacijo:

Izhodišče je v športnem parku Tiha dolina blizu Predmeje, začnemo hoditi po cesti v smeri zaselka Korenina, po krajšem vzponu zavijemo levo. Pot nas kmalu pripelje iz gozda, lepi razgledi nas spremljajo vse do zadnje hiše v zaselku. Zmeren vzpon nadaljujemo po označeni poti v smeri Golakov. Ko prvič naletimo na gozdno cesto, jo samo prečimo, drugič pa po njej hodimo, dokler nas markacije ne usmerijo desno na markirano pešpot skozi gozd. Nekoliko višje prispemo na večjo jaso z informativno tablo, nadaljujemo po označeni poti na levi strani table. Še nekaj časa hodimo po gozdu, malo više pa prispemo na greben. Pot se od tam prečno spušča do roba značilne kraške vrtače, ki jo obidemo po levi strani. Pot se začne nekoliko bolj vzpenjati. Na naslednjem razpotju izberemo levo označeno pot, čeprav deluje manj uhojena. Od tu dalje prečimo pobočje, pot se nekajkrat malce spusti, večinoma pa se ves čas zmerno vzpenja. Nekoliko višje se naša pot združi s potjo iz smeri Iztokove koče. Nadaljujemo z vzponom do prevala, kjer kmalu za tem iz gozda stopimo med ruševje in se po krajši hoji že povzpnemo na vrh Malega Golaka.

Na vrhu nas navdušijo razgledi na Julijske Alpe s Triglavom, na Kamniške Alpe in na Karavanke, na drugi strani pa na Jadransko morje in Padsko nižino. Pohodniki prisegajo, da daleč naokrog ne najdejo lepših razgledov.

Z vrha izberemo pot proti jugu, v smeri Iztokove koče, kjer se lahko okrepčamo in si privoščimo daljši počitek. Od tam po krajši pešpoti proti vzhodu prispemo do gozdne ceste, po kateri hodimo vse do točke, kjer smo jo ob vzponu zapustili. Nato se po že znani poti vrnemo v zaselek Korenina in naprej v Tiho dolino, na izhodišče poti ob športnem parku.

Pot med vinogradi in slapovi, Vipava

Prenesi navigacijo:

Pot med vinogradi in slapovi je pravo izhodišče za obiskovalce, ki so tudi ljubitelji domačnosti in žlahtne kapljice. Pohodniška pot je primerna za pohodnike začetnike, družine, tudi za izkušene pohodnike in vse, ki si želijo čudovitih razgledov na Vipavsko dolino, vas Slap in odkrivanje skritih kotičkov.

Pot se začne v vasi Slap pri Vipavi, do koder lahko pridete z lastnim prevozom saj so v vasi na voljo parkirišča. Z javnim prevozom je dostop omogočen do Vipave, nato pa se lahko do izhodišča poti odpravite peš (3,5 km) ali s kolesom.

Izhodišče poti je v vaškem jedru od koder se mimo cerkve sv. Matije odpravite mimo pokopališča proti vinogradom za vasjo. Celotna pot poteka med vinogradi, ki obkrožajo vas Slap in med katerimi se nahajajo čudovite razgledne točke iz katerih lahko občudujete Vipavsko dolino. Na poti najdete tudi skrite kotičke, kjer lahko občudujete slapova Kolokovšček in Slap, ter druge slapove, brzice in druge naravne lepote.

Pot je dolga približno 6 kilometrov in je srednje zahtevna, premaga 310 m višinske razlike.

Ob koncu poti se vrnete v vas Slap, ki ponuja odlično nadaljevanje dneva, saj v tej majhni vasi najdete veliko vrhunskih vinarjev, ki ponujajo degustacije in oglede njihovih kleti, nekateri pa tudi prenočišča. Med njimi Vino Marc, Kmetija Trošt, Vina Pregeljc, Vina Žorž 1696, Vinarstvo Rouna, Vina Na Hribu, Petrič – vina s tradicijo in Hiša vin Rondič.

Obiščete lahko tudi čebelarja Jež in mizarstvo Petrič. Če si zaželite še kulinaričnega razvajanja pa lahko zavijete na domačijo Majerija in se prepustite božanskim okusom lokalnega. 

Talež in Tolsti vrh, Bled

Prenesi navigacijo:

Pot na Talež in Tolsti vrh je primerna je za pohodnike z zmerno kondicijo, vključno z družinami z otroki, ki so vajeni hoje po hribih. Izhodišče poti je pri mostu čez Savo Bohinjko v vasi Ribno, južno od Bleda. Od tam sledite poti, ki vas vodi skozi gozd do obnovljene lovske koče na Taležu (752 m), kjer se lahko okrepčate in uživate v razgledu na dolino Save Bohinjke, Blejsko jezero, Julijske Alpe in Karavanke. Od lovske koče nadaljujete pot proti zahodu do Tolstega vrha (883 m), ki je poraščen z gozdom. Čeprav vrh ne ponuja razgleda zaradi gostega drevja, je pot do tja prijetna in mirna. Po obisku vrha se vrnete po isti poti nazaj do izhodišča.

Celotna dolžina poti je približno 6,2 kilometra, s skupno višinsko razliko okoli 468 metrov. Pot je srednje zahtevna zaradi nekaterih strmejših odsekov, zato je primerna za pohodnike z zmerno kondicijo. Priporočamo uporabo ustrezne pohodniške obutve. Celotna tura, vključno z vzponom na Tolsti vrh in povratkom do izhodišča, traja približno 2 uri in 50 minut.

Do izhodišča v Ribnem lahko pridete z Bleda peš ali s kolesom, kar traja približno 30 minut. Če se odločite za prihod z avtomobilom, je v bližini mostu čez Savo Bohinjko na voljo parkirišče. Za bolj trajnosten pristop priporočamo uporabo javnega prevoza do Bleda ali Ribnega in nato nadaljevanje poti peš.

Peč in Rudnica iz Stare Fužine, Bohinj

Prenesi navigacijo:

Rudnica je ena izmed vzpetin, ki deli Bohinj na Spodnjo in Zgornjo Bohinjsko dolino. Če opravimo krožno pohodno pot, bomo iz različnih točk imeli razgled na skoraj vse kotičke Bohinja in gore, ki ga obkrožajo. Rudnica je ime dobila po rudi, ki so jo tam nekoč kopali. Z roba jase, čez katero vodi pot, so jo z žičnico spuščali v dolino in iz nje pridobivali železo in aluminij. Ob poti so še vedno vidni izkopi, ki so jih rudarji naredili na hribu. Največ boksita so izkopali med prvo svetovno vojno. Znana je tudi po rastlinskem bogastvu, med katerimi izstopa bohinjska perunika, simbol Mednarodnega festivala cvetja, ki se vsako pomlad odvija v Bohinju. Z vrha Rudnice lahko uživamo v ptičji perspektivi Bohinja.

V Bohinj lahko pridete z vlakom ali avtobusom. Z vlakom boste prispeli iz dveh smeri: Bled (iz Jesenic) ali Podbrdo (iz Nove Gorice). Železniška postaja se nahaja v Bohinjski Bistrici, zato boste morali pot do Stare Fužine (izhodišče) nadaljevati z avtobusom ali kolesom. Do izhodišča, ki se nahaja v centru Stare Fužine, se lahko pripeljemo z osebnim avtomobilom ali rednimi avtobusnimi voznimi linijami, ki v poletnih mesecih vozijo še pogosteje, kot tudi z izrednimi poletni avtobusni prevozi (Hop on Hop off). Več informacij o mobilnosti, prevozih in parkiriščih lahko najdete na povezavi: www.promet.bohinj.si

1. Gozdna pedagoška pravljična pot v Logarski dolini, Eko hiša Na razpotju

Prenesi navigacijo:

Gozdna pedagoška pot v Pravljičnem gozdu v Logarski dolini se začne v Eko hiši Na razpotju, kjer ob plačilu vstopnine dobite zemljevid, s katerim se orientirate po gozdu in najdete vseh 21 pravljičnih postaj.

Na poti vas vodi 21 pravljičnih postaj, vsaka s svojo zgodbo, vizualnimi elementi (lesene hiške, figure junakov) ter zabavnimi senzoričnimi in motoričnimi izzivi. Tako spoznavate gozdno pedagogiko – pravljična in gozdna vsebina se dopolnjujeta v informacijah, ki tudi odrasle obiskovalce poučuje o kulturni in naravni dediščini Solčavskega in jih preko teh vsebin usmerja še na kakšno drugo izletniško točko v Logarski dolini in okolici.

Ob vsaki postaji spoznate novo pravljico, njeno sporočilo pa povežete z naravnimi lepotami in skrivnostmi gozda. Pot je primerna za otroke, družine in vse, ki želite odkriti pravljično moč narave ter poglobiti čut za raziskovanje. Pot je tudi odlična priložnost za najmlajše, da razvijajo orientacijske sposobnosti in se preizkusijo v samostojnem raziskovanju. Ob koncu raziskovanja gozda pa zavijete nazaj v Eko hišo Na razpotju, kjer se okrepčate z izvrstnimi domačimi dobrotami.

2. Pot po Logarski dolini, Hotel Plesnik

Prenesi navigacijo:

Pot po Logarski dolini je tematska, naravoslovno-etnografska pot. Od kmetije Logar v spodnjem delu doline nas sprva vodi po glavni cesti mimo Logarjeve lipe, nato skozi gozdove, mimo kmetij, čez travnike, potoke in hudourniške struge, vse do slapa Rinka. Razkriva številne zanimivosti narave in kulturne dediščine. Zgodbe krajinskega parka Logarska dolina pričajo o tem, da so domačini skozi stoletja svoje bivanje uskladili z naravo.

Pohodniška pot je dolga približno 7 km (v eno smer) in ima 340 m višinske razlike, kar jo po zahtevnosti uvršča med lažje poti, tehnično pa med nezahtevne. Urejena in dobro označena pot nas ob potoku pripelje do izvira Črne, nato pa mimo skalnih balvanov. Smerokazi nas usmerjajo skozi gozdove, ob robu pašnikov, do gozdarske in oglarske bajte ter ob potokih do slapov.

Pot se začne pri kmetiji Logar in nadaljuje ob čudovitem izviru Črne, drugem izviru reke Savinje. Nato nas vodi skozi mogočen smrekov gozd mimo stare bukve. Naslednja postojanka je gozdarska koča, kjer lahko spoznamo življenje in delo gozdarjev v obdobju med obema vojnama. Med sprehodom si lahko ogledamo stalne slapove, Rastovški slap ter slap Palenk, pa tudi vrsto nestalnih slapov, ki oživijo le ob obilnem deževju.

Med potjo spoznamo najbolj značilno drevesno vrsto Logarske doline – bukev, ki ji pravimo tudi mati gozda. Po pogostosti ji sledi navadna smreka, ki v dolini raste ob spremljavi petja številnih ptičjih vrst – najpogostejša med njimi je sinica. Višje na pobočjih se pojavljata macesen in ruševje, ki ga domačini imenujejo burje. Pri prečkanju glavne ceste in ponovnem vstopu na gozdno stezo lahko srečamo srne, v višjih legah pa tudi gamse.

Na poti se lahko ustavimo pri oglarski bajti, kjer je prikazan postopek oglarjenja in kuhanja oglja. Priporočamo tudi postanek v Logarskem Kotu, kjer vam postrežejo z okusnimi domačimi štruklji. Pot nato vodi do obračališča pri Baru pod slapom, od koder nas še petnajstminutni sprehod loči od slapu Rinka. Ob slapu lahko obiščemo bar Orlovo gnezdo, kjer so na voljo tudi spominki.

Celotna izkušnja traja približno 2 do 3 ure, z vključenimi postanki za fotografiranje in osvežitev. Destinacija Logarska dolina slovi po trajnostnem turizmu, zato priporočamo, da se v dolino pripeljete s kolesom ali javnim prevozom.

3. Krožna pot do Solčavske tise, Logarska dolina-Solčavsko

Prenesi navigacijo:

Pot do Solčavske tise je krožna tematska pohodniška pot, ki vodi po gozdovih in travnikih Solčavskega. Izhodišče je v bližini večnamenskega središča Centra Rinka v vasi Solčava, kjer je turistično informacijska točka. V Centru Rinka si lahko ogledate tudi razstavo ‘’Solčavsko – naš dom v naročju Alp’’, na kateri lahko spoznate zgodovino Solčavskega, pisan rastlinski in živalski svet ter vsakdan marljivih in gostoljubnih ljudi.

Pot je srednje zahtevna, primerna pa je za vse generacije. Dolga je 2,5 km in ima 186 m nadmorske višine. Na pot se lahko podate vsi, ki želite čas preživeti v mirnem, naravnem okolju. S sprehodom po poti lahko vsakdo spozna zgodbe domačinov in kulturno identiteto Solčavskega. 

V poletnem času lahko do izhodišča poti dostopate z javnim avtobusom, peš ali s kolesom, možno pa je parkirati na parkirišču pri Centrom Rinka. Od parkirišča se podate mimo Centra Rinka do lesenega mostu, kjer vas bo pričakala prva informativna tabla. Smerokaz na levi strani mostu vas bo usmeril na gozdno pot, od koder boste po strmi poti do Solčavske tise hodili 20-30 minut. 

Solčavska tisa je stara 700 – 900 let, uvrščamo jo med najstarejša drevesa v Sloveniji. Tisa je v preteklosti utrpela več udarcev strele, a jo je njena močna volja ohranjala pri življenju. Ob tisi so klopi, kjer si lahko odpočijete in naužijete svežega zraka. V bližini tise je obnovljena domačija s staro črno kuhinjo.

Od Solčavske tise se lahko vrnete po gozdni poti navzdol, pot je označena s smerokazi. Pot vam bodo popestrile interpretativne table, ki pripovedujejo o življenju v gozdu. Iz gozdne poti se vrnete na gozdno vlako, ki vas vodi do bližine Ekološke turistične kmetije Ramšak. Na kmetiji ponujajo prenočišča in lokalno kulinariko; ekološke sire, suhomesnate izdelke, prava posebnost pa je domača medena žitna ploščica. Pri njih je možno spoznati kmetijo, predelavo izdelkov, prirejajo razne degustacije, pripravijo pa vam lahko tudi pristen piknik v naravi.

Od tam vas bo pot ponovno peljala po gozdu do bara Tisa, kjer ponujajo tudi prenočišča. Od tam vas smerokazi usmerijo na glavno cesto, po kateri se vrnete nazaj do vašega izhodišča pri Centru Rinka. Pot je primerna za krajši izlet, traja približno 1 uro in 15 minut.

Pot kulturne dediščine Žirovnica

Prenesi navigacijo:

V vaseh pod Stolom, najvišjim vrhov Karavank, poteka ena najstarejših tematskih poti v Sloveniji, Pot kulturne dediščine Žirovnica. Na Poti se bogata kulturna dediščina prepleta z lepotami narave, ki so bile navdih našim slavnim rojakom.

Nezahtevna krožna pohodniška pot je dolga 10 kilometrov, speljana je po vaških cestah, poljskih poteh in pašnikih nad vasmi. Ima 86 m višinske razlike in je primerna za pohodnike vseh starosti. V obe smeri je označena z usmerjevalnimi tablami, ki vas vodijo od ene do druge znamenitosti. 

Najbolje je začeti v Čopovi rojstni hiši v Žirovnici, ki je od železniške in avtobusne postaje oddaljena le pet minut hoje. V hiši prisluhnite zgodbam preteklosti in spoznajte življenje enega največjih učenjakov na Kranjskem v 19. stoletju. Ob nadaljevanju poti skozi Žirovnico, Selo in Zabreznico boste še vedno opazili tradicionalno arhitekturo, pri vaških koritih pa si ne pozabite natočiti čiste pitne vode.

Bogato čebelarsko tradicijo boste spoznali pri postanku na Breznici, ob spominskem čebelnjaku pionirja modernega čebelarstva Antona Janše. Spoznajte zgodbe, zapisane na panjskih končnicah in si pri katerem od lokalnih čebelarjev priskrbite kozarček slovenskega medu.

Dober kilometer stran, v Doslovčah, obiščite rojstno hišo pisatelja Frana Saleškega Finžgarja, ki je pravi muzej na prostem, z dvorišča pred kajžo pa se ponuja lep razgled na Julijce in Triglav. Še lepši pogledi se vam bodo v nadaljevanju odprli na poti čez pašnike, ki vodi iz Doslovč na Rodine. Tam vas bodo prijazno sprejeli v rojstni hiši pisatelja Janeza Jalna.

Z Rodin se podate proti Cesarski ali Beli cesti, po kateri so včasih furmani prevažali blago med Ljubljano in Dunajem. Cesarska cesta vas bo pripeljala v Vrbo, rojstno vas najznamenitejšega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. V njegovi rojstni hiši stopite za trenutek v čas romantične književnosti na Slovenskem in poiščite navdih v njegovih pesnitvah.

Na izhodiščno točko v Žirovnici se vrnete po ravninski poti med polji in travniki. Za celotno pot boste potrebovali približno 3 ure, z ogledom rojstnih pa še dodatni 2 uri.

Po sledeh vodomca: Potep po skrivnostnem svetu pravljičnega ljudstva, Ljubljana

Prenesi navigacijo:

Ko se na Naravoslovni učni poti Po sledeh vodomca potopimo v prostrane gozdove v zaledju Ljubljane, nas skorajda preseneti, da nam je tolikšna spokojnost gozda na voljo tako blizu naselij in, nenazadnje, prestolnice. Ni nam treba prav daleč, da se umaknemo globoko v naravo …

Izhodišče pohodniške poti je v vasi Cerovo, kjer je v središču vasi parkirišče za avtomobile. Vlak vas bo pripeljal do Spodnje Slivnice, od koder je do izhodišča dobre pol ure peš.

Po sledeh Vodomca je krožna, 5,2 km dolga pohodna pot, ki povede ljubitelje narave in pohodništva iz vasi Cerovo proti Vodomčevem gaju, skozi gozdni rob, mimo mokrotnih travnikov, do zaselka Podlom in izvira Podlomščice. Od tod se blago dviguje po kraškem gozdnem terenu do Županove jame, ene najlepših slovenskih turističnih jam, in do enega redkih ohranjenih protiturških taborov v Sloveniji, Tabora nad Cerovim. Zatem se spusti nazaj proti izhodišču.

Ob poti vas spremlja 22 tabel s poučno vsebino. Na območju poti je postavljenih sto gnezdilnic za plavčka, plezalčka, veliko in čopasto sinico, za sovo kozačo, pegasto in lesno sovo, druge gozdne ptice in tudi gnezdišča za netopirje.

V vaškem jedru Cerovega stoji informacijska tabla, ki obiskovalce seznanja s potjo ter tabla s fotografijami in kratkimi opisi ptic, ki omogoča tudi poslušanje ptičjega petja. Pohodniku je na voljo tudi pitna voda.

Ob poti so tudi tri znamenitosti: 

Vodomčev gaj varuje in ohranja različna življenjska okolja številnih živali ter rastlin. Na brežini pod gozdom so urejeni zeliščni vrt, sadovnjak in čebelnjak, ob mokriščih pa opazovalnice za ptice, mejica z grmovnicami in leseni pomol, ki vodi v osrčje mokrišča. Posebno doživetje je udeležba na prikazu obročkanja ptic.

Županova jama vabi v razkošje podzemnega sveta, ki ga je skozi tisočletja ustvarjala kraška voda. Obiskovalci si ogledajo sedem podzemnih dvoran, bogato okrašenih s čudovitimi kapniki. V dolžino meri 700 metrov, razsvetljava je urejena. Ogled jame je možen le v spremstvu vodnika.

Tabor nad Cerovim je bil zgrajen konec 15. stoletja, kmetje so ga postavili okoli cerkvice sv. Nikolaja za zaščito pred turškimi vpadi, služil pa je tudi za hrambo živeža.

Vse tri znamenitosti si lahko ogledate po rednih urnikih ogledov ter po dogovoru. Ker je pot krožna lahko izlet pričnete tudi pri Županovi jami ali Taboru, parkirišča so urejena. 

Sveti Jošt nad Kranjem, Kranj

Prenesi navigacijo:

Izhodišče za pohod na Sveti Jošt nad Kranjem se nahaja le nekaj minut iz samega centra Kranja in predstavlja odlično priložnost za rekreacijo, pobeg v naravo ali pa zgolj uživanje v čudovitem razgledu in odlični hrani. Do samega vrha se lahko sprehodite skozi gozd, po asfaltni poti ali pa se odpravite s kolesom.

Iz Stražišča pri Kranju sledite tablam Poti na Jošta, ki vas bo pripeljala pod vznožje hriba, kjer svojo pot nadaljujete po strmem začetnem klancu, ki se kmalu poleže. Višje ob cesti na poti do vrha, se nahaja še nekaj manjših dodatnih parkirišč, od koder svojo pot lahko nadaljujete po asfaltu (glej zemljevid poti GPX format) ali po gozdnih poteh. Ena izmed najbolj znanih gozdnih poti je »Sodarjeva« in vodi mimo ročno izdolbenega debla v obliki krokodila, ki je včasih služil kot vodnjak. Sedaj se izvir pitne vode nahaja za njim.

Po cesti svojo pot nadaljujete mimo vasi Pševo do Javornika, kjer bo na vaši levi strani kmetija Pr’ Končovc, vi pa zavijete desno v klanec in svojo pot nadaljujete do vrha. Ekološka kmetija Pr’ Končovc je od leta 2021 dalje prejemnik okoljskega certifikata Zeleni ključ, leta 2022 pa je prejela tudi trajnostni znak Slovenia Green Cuisine, ki potrjuje uporabo svežih, lokalnih sestavin in vpletanje tradicije v sodobne jedi.

Odprl se vam bo razgled nad Gorenjsko in Kamniško Savinjskimi Alpami. Na vrhu se poleg otroškega igrišča, gostišča, Krekovega doma, Finžgarjevega doma, kapele Marije Snežne ter taborniškega doma, nahaja tudi cerkev Sv. Jošta. Cerkev je priljubljena med romarji, saj je znana po svetih stopnicah, ki so zgrajene iz kamenčkov svetih stopnic iz Rima.

Leta 2021 je Krajevna skupnost Jošt v sodelovanju z Mestno občino Kranj pripravila in podpisala Kodeks obnašanja obiskovalcev Jošta, s čimer želimo pri obiskovalcih vzbuditi spoštljiv odnos do narave, lastnine, njenih prebivalcev in tudi drugih obiskovalcev.

Foto: Jošt Gantar

1. Planinska pot na Veliko planino, Kamnik

Prenesi navigacijo:

Začetek planinske poti je na parkirišču Rakovih ravni, ki je lahko dostopno z javnim prevozom do Kamnika in nato lokalnim prevozom do izhodišča. Na voljo so tudi plačljiva parkirna mesta za tiste, ki se pripeljejo z lastnim prevozom.

1. Rakove ravni – odprto vse leto, od parkirišča do pastirskega naselja na Veliki planini je okvirno 1,5h – 2h hoje.
2. Ušivec – pozimi cesta do parkirišča ni plužena, od parkirišča do pastirskega naselja na Veliki planini je okvirno 40 – 60 min hoje.
3. Mačkin kot – pozimi cesta do parkirišča ni plužena, od parkirišča do pastirskega naselja na Veliki planini je okvirno 30 – 45 min hoje).

Pot je dolga približno 6 km (v eno smer) in ima 520 m višinske razlike, kar jo uvršča med srednje zahtevne poti, tehnično pa pot uvrščamo med nezahtevne. Pohodnikom ponuja čudovite razglede na okoliške hribe, alpske pašnike ter znamenite pastirske koče.

Pot se začne z zmernim vzponom skozi gozd, kjer vas spremljajo žuboreči gorski potočki in mirna narava. Po približno uri hoje pridete na razgledne alpske pašnike Velike planine, kjer se vam odpre čudovit pogled na okoliške hribe in doline. Pot se nadaljuje mimo prvih pastirskih koč, ki predstavljajo tipično arhitekturo tega območja.

Sredi poti je odlična priložnost za postanek pri Preskarjevem muzeju, kjer lahko spoznate zgodovino in življenje pastirjev na planini. Od tu se pot nadaljuje proti vrhu Gradišče, ki s 1.666 metri nadmorske višine ponuja najlepši razgled na Kamniško-Savinjske Alpe.

Ko zaključite pohod, se lahko okrepčate v gostilni Zeleni rob, kjer vas pričakajo okusne domače jedi, pripravljene iz lokalnih sestavin. Okrepčate pa se lahko tudi v katerih od domov, ki so na poti do Zelenega roba. Za tiste, ki želite podaljšati svoj obisk, priporočamo prenočitev v kočah na Veliki planini, ki nudijo edinstveno priložnost za sprostitev v tradicionalnem alpskem vzdušju in z nepozabnimi razgledi.

Celotna izkušnja traja približno 4–5 ur, z vključenimi postanki za fotografiranje in osvežitev. Pot je primerna za pohodnike vseh starosti, od družin z otroki do izkušenih pohodnikov, ki želijo uživati v svežem zraku, nepozabnih razgledih in alpskem vzdušju.

2. Kneippova bosonoga pot, Terme Snovik

Prenesi navigacijo:

Kneippova bosonoga pot v Termah Snovik je edinstven izziv, ki temelji na filozofiji zdravljenja nemškega zdravnika Sebastiana Kneippa in vključuje elemente naravnega zdravljenja, kot so voda, gibanje, zelišča, prehrana in ravnovesje ter med pohodom vključi tudi vsa čutila. Hoja po različnih naravnih materialih, kot so kamenčki, les, pesek in trava, pomaga izboljšati prekrvavitev, sprošča napetost in aktivira refleksne točke na stopalih, ki so povezane z različnimi deli telesa. Poleg tega bosonoga pohodniška pot vključuje tudi elemente Kneippove hidroterapije, kot so  vodna kopel za roke, štorkljasta hoja v potočku in oblivi telesa, ki še dodatno stimulirajo krvni obtok in spodbujajo telesno regeneracijo. Pot je nezahtevna in primerna za vsakogar, tako za začetnike in družine, kot tudi za že izkušene pohodnike.

Na poti so informativne table, ki vam pojasnjujejo koristi posameznih delov poti in način delovanja Kneippove metode. S prehodom skozi vse postaje lahko izkusite tako fizične kot mentalne koristi te terapevtske poti.

Pot se začne pri Termah Snovik, kamor lahko pridete z javnim prevozom, ali pa pustite avto na velikem parkirišču pred termami. Dolga je 3 km in poteka skozi vas Snovik, nato pa se nadaljuje po okoliškem hribu. Višinska razlika znaša dobrih 100 m in ni prevelika, kar omogoča prijeten in dostopen sprehod za vse generacije. Kljub temu pa pot vključuje rahlo dviganje in spuščanje ter raznolike naravne površine, zaradi katerih se vsak korak na poti občuti kot izziv za noge in hkrati kot pomirjujoča izkušnja za celotno telo. Združuje naravno okolje, zdravje in sprostitev. S svojimi koristmi za krvni obtok, mišično napetost, imunski sistem in splošno dobro počutje je idealen način, kako uživati v naravi, hkrati pa si zagotoviti naravno terapijo za telo in duha.

Ob povratku si v restavraciji Potočka v sklopu Term Snovik lahko privoščite okusno in zdravo kosilo iz lokalnih sestavin, ki vas bo napolnilo z energijo. Seveda pa lahko v Termah Snovik tudi zaplavate v termalnem bazenu, si privoščite sproščujočo masažo, ali pa celo podaljšate svoj izlet z bivanjem v apartmajskem naselju “Hišice na robu gozda 4*”.

Če pa si želite le hitrega postanka, je odlična priložnost, da ob prijetnem ambientu restavracije uživate v osvežilnem termalnem napitku in zaključite dan v popolni harmoniji. 

Če se na pot odpravite sami, boste s kratkimi postanki porabili približno eno uro, od maja do septembra pa se lahko udeležite vodenega bosonogega doživetja in se za kar tri ure zlijete z naravo ter odklopite od vsakodnevnih skrbi.

Razgledni vrh Javornik, Idrija

Prenesi navigacijo:

Planinska pot iz Črnega Vrha na Javornik ponuja krasno hojo po gozdnih in podeželskih poteh, ki vas na vrhu nagradi s čudovitim razgledom. Pot je primerna za obiskovalce vseh starosti, za rekreativne ali bolj izkušene pohodnike ter za družine z otroki, vajene hoje v hribe. Na poti se boste sprostili v mirnem hribovskem okolju, uživali v svežem zraku in razgledih na okoliško pokrajino. Do vrha vzpona je 5,5 km, na poti pohodniki premagajo 554 m višinske razlike. Priporočamo, da se na pohod odpravite ob lepem vremenu. V zimskih razmerah je pot bolj zahtevna.

Izhodišče poti je v centru Črnega Vrha, ki leži ob glavni regionalni povezavi Ljubljana–Col–Ajdovščina in je osrednje naselje na istoimenski planoti, ki je zanimiva za zimsko in poletno rekreacijo. Na izhodišču najdete avtobusno postajo in brezplačno parkirišče.

Prvi, krajši del poti na Javornik poteka skozi naselje in ob glavni cesti (proti Ajdovščini), nato pa se začne vzpenjati po severnih pobočjih hribov, ki obdajajo Črni Vrh. Najprej se pot vzpenja skozi gozd, kjer lahko v različnih letnih časih občudujete tipično dinarsko-kraško gozdno rastlinje, višje ob poti se gozd izmenjuje s travnatimi pobočji, s katerih se odprejo lepi razgledi.

Zadnji del vzpona je prav tako gozdnat in nekoliko strmejši. Na vrhu Javornika stoji nov razgledni stolp, s katerega se nad krošnjami dreves odpre čudovit razgled v vse smeri. Ob lepem vremenu lahko vidite Dolomite, Karnijske in Julijske Alpe, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe, Snežnik, bližnje Škofjeloško in Cerkljansko hribovje, del Ljubljanske kotline, Notranjsko hribovje in del Tržaškega zaliva. 

Z vrha Javornika se lahko v 5 minutah spustite še do planinskega doma – Pirnatove koče, kjer oskrbnika pripravljata okusne jedi; v koči so na voljo tudi ležišča. Odprta je ob sobotah, nedeljah in praznikih.

Po povratku v dolino lahko v Črnem Vrhu in bližnjem Zadlogu obiščete tudi lokalne ponudnike, ki ponujajo odlične sire in mlečne izdelke (kmetija Klančar), lokalni med ali okušanje lokalnih dobrot (turistična kmetija Pr’ Mark). V Črnem Vrhu je tudi manjši vojni muzej, kjer si lahko ogledate predmete iz 1. svetovne vojne. Pri ponudnikih priporočamo predhodno najavo.

Tematska pot Drvošec, Notranjski park, Center za obiskovalce Cerkniško jezero

Prenesi navigacijo:

Pot Drvošec, ki je prejela naziv NAJ tematska pot 2020 s strani Turistične zveze Slovenije, obiskovalce vodi skozi slikovito kraško pokrajino Cerkniškega jezera. Gre za skrbno urejeno tematsko pohodniško pot, opremljeno z informativnimi tablami, didaktičnimi točkami in opazovalnicami. Eden od vrhuncev poti je 10-metrski razgledni stolp, ki ponuja čudovite poglede na naravno dediščino Notranjskega parka.

Pot je idealna za družine, rekreativne pohodnike in ljubitelje ptic. Izhodišče se nahaja pri Centru za obiskovalce Cerkniško jezero v Dolenjem Jezeru (Cerknica), kjer je na voljo parkirišče. Do izhodišča se lahko pripeljete z osebnim prevozom ali pa svojo dogodivščino začnete že v Cerknici, od koder vodita označena pešpot in kolesarska steza.

Priporočamo, da si pred odhodom ogledate interaktivno razstavo v Centru za obiskovalce, kjer boste spoznali kraški fenomen Cerkniškega jezera. Tam lahko prevzamete zemljevid poti z vsemi označenimi točkami in informacijami.

Da bo hoja po poti zabavnejša za družine, smo pripravili raziskovalno knjižico Jezerska dogodivščina, polno ugank, ki jih rešujete na določenih točkah ob poti. Ob uspešno rešenih zagonetkah vas v Centru za obiskovalce čaka majhno darilce.

Na poti vas oznaka ptice bobnarice vodi sprva po makadamski cesti, nato pa v gozd, kjer boste našli opazovalnice, silhuete divjih zveri in številne druge zanimivosti. Priporočamo, da prinesete svoj daljnogled, saj boste lahko opazovali različne  ptice – stalne prebivalke jezera. Povratek poteka po isti makadamski cesti.

Pot meri 3,7 km (v eno smer) z višinsko razliko 166 metrov. Primerna je za vse, ki uživajo v lahkem pohodništvu, vendar ni prilagojena za otroške vozičke. Predviden čas hoje je 3,5 do 4 ure, zato ne pozabite na pohodniško obutev.

Okrepčate se lahko v  okoliških gostilnah in turističnih kmetijah. Za več informacij se obrnite na naše informatorje v Centru. 

Jakobova gozdna učna pot, Postojna

Prenesi navigacijo:

Podajte se na zanimivo pustolovščino na Jakobovi gozdni učni poti, kjer narava in zgodovina z roko v roki pričarata prijetno doživetje. Ta nezahtevna, a izredno zanimiva učna pohodniška pot se nahaja na severozahodnem delu mestnega griča Sovič v centru Postojne in je popolna izbira za vse ljubitelje gozda, še posebej pa za družine z malčki.

Pot je dobila ime po pogumnem pastirčku Jakobu. Legenda pravi, da je nekoč v Postojnski jami živel grozen zmaj, ki so se ga vsi bali. Domačini so na pomoč poklicali iznajdljivega pastirčka Jakoba, ki je zmaja ukanil tako, da mu je za obrok prinesel z apnom napolnjeno telečjo kožo. Pošast se je po obedu napila vode, takrat pa jo je razneslo. Domačini so Jakobu v zahvalo za njegov pogum in iznajdljivost na začetku vasi Šmihel pod Nanosom, kjer je bil doma, postavili kip, iz ostankov zmajeve kože pa mu sešili torbo. Vse od takrat naprej smo Postojnčani znani tudi kot »torbarji«. Njegov pogum in iznajdljivost danes oživljata zgodbo, ki vas bo spremljala na poti. 

Kaj vas čaka na poti?

• Plezanje po skalah in spoznavanje različnih vrst dreves.
• Raziskovanje gozdnih prebivalcev in opazovanje mravljišč.
• Poslušanje ptičjega petja in raziskovanje domišljijskih kotičkov.
• Zabava pri veliki stari smreki, kjer lahko otroci raziskujejo in ustvarjajo.
• Pogled na čudoviti Nanos skozi prav posebno »okno« na jasi nad Velikim Otokom.

Pot se začne pri Čukovci, ob vznožju mestnega hriba Sovič. Do izhodišča lahko pridete peš iz centra Postojne in po urejenih sprehajalnih poteh prečkate mestni grič Sovič, s kolesom po urejeni kolesarski poti, ki pelje po cesti Pot na Poljane čez staro mestno jedro Majlont ali z avtomobilom, ki ga parkirate na urejenem prodnatem parkirišču ob severnem delu Soviča.

Po zaključenem sprehodu v gozdu se posladkajte z okusno Jakobovo torto v domači kavarni Siesta v centru Postojne. Jakobova torta je izvirna, slastna kombinacija hrušk, malin, skute, orehov in medu, pastirčkovih najljubših prigrizkov. Tudi vam bo pričarala prav prijeten zaključek vašega dneva.

Pot na Žavcarjev vrh, Maribor

Prenesi navigacijo:

Pohodniška pot na Žavcarjev vrh vas popelje skozi slikovito pokrajino Kozjaka, kjer se prepletajo gozdovi, potoki in razgledi na okoliške hribe. Pot je primerna za družine z otroki, za vse, ki iščejo mirno naravo in sproščeno pohodniško doživetje ter za ljubitelje domače kulinarike. 

Pot je dolga približno 4,4 km (v eno smer) in ima 513 m višinske razlike, kar jo uvršča med lahke poti. Pohodnikom ponuja prijetne vzpone skozi spokojne gozdove, stik z naravo in pristnost kozjaškega okolja.

Začetek poti je v Bresternici, natančneje v spodnjem Rušniku, kjer lahko parkirate ob cesti v bližini planinskih smernih tabel za Žavcarjev vrh. Pot se sprva vije po makadamski cesti ob potoku, nato pa zavije desno in se strmeje vzpne skozi gozd. Po približno uri in pol hoje prispete do Koče na Žavcarjevem vrhu, kjer se lahko okrepčate s pristnimi lokalnimi jedmi.

Od koče se lahko v približno 10 minutah povzpnete na Žavcarjev vrh (915 m), od koder se odprejo lepi razgledi proti severovzhodnemu delu Pohorja.

Celotna pot traja približno 3 do 4 ure (vrnitev do izhodišča), odvisno od tempa hoje in postankov za fotografiranje lepot narave.

Grajske poti pod Celjskim gradom, Celje

Prenesi navigacijo:

Izhodišče poti je na parkirišču pod Celjskim gradom (sprejme do 10 osebnih avtomobilov). Priporočamo uporabo parkirišča P+R (Ulica XIV. divizije), ki je od izhodišča oddaljeno 250 m in po pešpoti na levem bregu Savinje omogoča varen dostop. Parkirišče se nahaja v neposredni bližini starega mestnega jedra (100 m), Železniške postaje Celje (150 m) in Avtobusne postaje (350 m). Na voljo je tudi sistem izposoje koles KolesCe. Na izhodiščno točko se je s Celjskega gradu mogoče vrniti z javnim prevozom, Celebusom.

Do največjega srednjeveškega gradu v Sloveniji, Celjskega gradu, v objemu krošenj Mestnega gozda na območju grajskega griča vodijo tri različne tematske poti dolge slaba dva kilometra. Zavoljo dolžine in enostavnosti so poti kot nalašč za vse družinske člane ali pohodnike začetnike ter vse, ki si v naravi želijo doživeti nekaj več. Nova Geološka pot kot del krožnega sistema Grajskih poti pod Celjskim gradom je zasnovana kot potovanje skozi geološki čas, na katerem so posebnosti območja razkrite na lesenih stebrih in vklesane v kamnite stopnice.

Pohodniška pot ni le poučna, ampak tudi zabavna. Najmlajše pohodnike bodo zagotovo navdušila  igrala (tobogan, leseno gnezdo, plezalne piramide, plezalni podest …), vse, ki potrebujejo trenutek za počitek ali občudovanje narave, pa klopi z domiselno podobo. Posebno doživetje na poti pohodnike čaka na stekleni razgledni ploščadi. Ta ‘lebdi’ nad grajsko veduto in ponuja edinstvene poglede na Celje z okolico. Na vrhu grajskega griča k ogledu vabi poslopje Celjskega gradu, kjer je vsak dan v letu mogoče spoznati zgodovino Celjskih grofov, najmogočnejše plemiške in vladarske rodbine, ki je kadarkoli živela na Slovenskem.

K okrepčilu z Grajskim napitkom in sladkanju s znamenito Celjsko rolco na gradu vabi grajska Kavarna Veronika. Skozi vstopni portal na grajskem parkirišču, kjer se nahaja tudi nov pitnik vode,  se je na izhodišče mogoče vrniti po Pelikanovi poti, poimenovani po Josipu Pelikanu, fotografskemu mojstru, ki je v objektiv svojega fotoaparata ujel mesto, njegovo okolico, znamenitosti in ljudi. Pohodnike pritegne še učilnica na prostem ter možnost, da zavijejo na tretjo pot, Pot pod skalami. Po prihodu v dolino ne gre zamuditi še sprehoda po živahnem starem mestnem jedru in obiska enega od muzejev ali največjega znanstveno-zabavnega parka pri nas.

Pot na Hum, Laško

Prenesi navigacijo:

Pot na Hum je športno-rekreativna pohodna pot, ki se nad mestom Laško vzpne do višine 583 m. Poteka skozi gozd in pritlikavo grmičevje ter ponuja čudovite razglede na okolico. Pot je srednje zahtevna in primerna za pohodnike z zmerno kondicijo. Zaradi krajšega trajanja (1–2 uri) je primerna tudi za družine z otroki in rekreativne pohodnike.

Izhodišče poti je na Gradu Tabor Laško. Na poti so urejena razgledišča, kot so Prižnica, Prepadna udorina Divji farovž in Blaževa skala, ki ponujajo čudovite poglede na Laško in okolico. Ob poti so informativne table o rastlinstvu Huma, kar omogoča spoznavanje lokalne flore. Tik pod vrhom stoji evharistični križ, na vrhu pa so vetrna harfa, vpisna knjiga za pohodnike in žig poti. Pot je krožna in vodi čez tri vrhove v zaselek Zahum ter nazaj do izhodišča.

V Laškem je na voljo več nastanitev in restavracij, ki ponujajo pristno lokalno kulinariko. Na izhodišču poti, na gradu Tabor, se nahaja restavracija Pavus, ki se ponaša z Michelinovo zvezdico. Privoščite si gurmansko izkušnjo z lokalnimi sestavinami, prepleteno s sodobno kulinariko. Za dodatno sprostitev priporočamo obisk Thermane Laško, kjer se lahko razvajate v termalnih bazenih in wellnessu.

Do Laškega je mogoče priti z vlakom ali avtobusom. Železniška in avtobusna postaja sta v bližini centra mesta, od koder je možen peš dostop do gradu Tabor, izhodišča poti. Za obiskovalce, ki prihajajo z avtomobilom, so na voljo parkirišča v mestu in pred gradom.

Hmeljska pot, Žalec

Prenesi navigacijo:

Hmeljska pot poteka po ravnem terenu Spodnje Savinjske doline, primerna je vse pohodnike, tudi za družine, ki lahko prehodijo 14 kilometrsko razdaljo. Pohodniška pot je prehodna v vseh letnih časih, najbolj zanimiva pa je na koncu poletja, ko hmelj in hmeljišča ustvarijo zanimivo zeleno “zaveso”.

Hmeljska pot, ki je bila leta 2011 izbrana za drugo najboljšo tematsko pot v Sloveniji, ima korenine v tradicionalni vsakoletni prireditvi – Pohodu po hmeljski poti, ki se zgodi vsako zadnjo soboto v avgustu, s startom pred Ekomuzejem hmeljarstva in pivovarstva Slovenije.

Lahko pa se med letom na pot odpravite sami in prehodite zanimiv del Savinjske doline, med Žalcem in Šempetrom. Priporočamo, da krožno pot začnete in zaključite pri Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva v Žalcu, ob muzeju je tudi parkirišče za avtomobile. Če do Žalca pridete z vlakom, je do Ekomuzeja le nekaj minut hoje, lahko pa se do muzeja pripeljete tudi s kolesom in ga pri muzeju pustite na zanje namenjenem mestu. Po poti vas vodijo table, z označeno smerjo hoje. 

Že po dobre pol ure hoje vas pot pripelje do prve kulturne znamenitosti, do Dvorca Novo Celje, kjer je bil posajen eden prvih nasadov hmelja pri nas. Pot nadaljujete do Ribnika Vrbje, naravnega rezervata in zatočišča več kot 170 vrstam ptic, kjer si lahko malo odpočijete pri Ponirkovi postojanki. Pot nato poteka ob reki Savinji in po približno 1 uri hoje, pridete do enega izmed najpomembnejših spomenikov rimske dobe na Slovenskem – Rimske nekropole v Šempetru. Gre za arheološki park z veličastnimi grobnicami rimskih veljakov, ki so bogato okrašene z rimskimi mitološkimi motivi. Od tam se odpravite nazaj proti izhodiščni točki. Ko prispete nazaj do Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva, si lahko v muzeju ogledate še zanimivo zbirko v več nadstropjih in poskusite hišno pivo Kukec – Savinjsko pivo. Lahko pa se na odpravite še do Fontane piv Zeleno zlato na bolj edinstveno osvežitev z vrčkom piva.

Celotna izkušnja traja približno 4 ure, z vključenimi postanki za ogled kulturnih in naravnih znamenitosti, fotografiranje in osvežitev.

Ptujska kulturna pot, Panorama-Krapša B&B

Prenesi navigacijo:

Kulturna pot Po poti Ivana Potrča in Matija Murka je nezahtevna in sproščujoča pohodniška pot. Posvečena je spominu naših dveh rojakov: pisatelju Ivanu Potrču in dr. Matiji Murku z bližnje Drstelje. Prične se pred Knjižnico Ivana Potrča na Prešernovi ulici na Ptuju in poteka mimo Potrčeve rojstne hiše v Štukih ter prek Mestnega Vrha do rojstne hiše dr. Matija Murka na Drstelji. Pot traja okoli štiri ure.

Vabimo vas, da si najprej ogledamo našo najlepšo knjižnico. Pot nadaljujemo mimo starih zaporov, kjer je danes uprava Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož, gremo mimo Sončnega parka (spomenik Matiji Murku) in sledimo markacijam, ki nas pripeljejo na Vičavsko pot. Nadaljujemo lahko po njej, lahko pa se vzpnemo na Panoramo in si ogledamo postavitev rimskih replik na Panorami, kjer je bil nekoč rimski forum. Mimo Kranjčeve kapele se spustimo na cesto ob Grajeni, nato pa se obrnemo na Klepovo ulico. Spustimo se v gozd do križišča, kjer pridemo na Sovretovo ulico. Pot nas vodi po grebenu, od koder se nam odpre pogled proti jugu na Haloze, Donačko goro, Macelj in Boč ter hribe onstran meje. Prostrano Dravsko polje zamejujejo Boč, Konjiška gora in Pohorje, ob lepem vremenu pa se v daljavi svetlikajo beli vršaci Kamniško-Savinjskih Alp. Pod grebenom teče potok Grajena, onstran pa se prikažejo prijazni vinogradniški griči Mestnega Vrha. Bodimo pozorni na markacije! Skozi gozd pridemo na glavno cesto, kjer nas pozdravi informativna tabla ‘slovenske pisateljske poti’ z vrisanimi rojstnimi hišami slovenskih pisateljev. Prišli smo do Potrčeve rojstne hiše v Štukih s spominsko ploščo pisatelju Ivanu Potrču. Pot nadaljujemo po pločniku, zavijemo desno proti Mestnemu Vrhu do daleč vidnega »štoka«. Mimo njega pridemo do prijazne Herbersteinove hiške.

Pot nadaljujemo mimo hiške po asfaltni cesti navkreber ob robu gozda. Pod vinogradi zavijemo levo v gozd (kažipot) in pridemo do križa na razpotju. Mimo okrepčevalnice Lacko pridemo do Drstelje št. 13, kjer je na lepo urejeni hiši spominska plošča, posvečena dr. Matiji Murku. Lepa, skrbno urejena hiša je obnovljena, stara je namreč pogorela še za časa pisateljevega življenja. Nov lastnik Ivan Žumer je uredil v novem gospodarskem poslopju manjši spominski etnološki muzej in zbira predmete, ki so bili nekoč značilni za življenje na kmetih. Vračamo se mimo okrepčevalnice Lacko. Sledimo markacijam, ki nas privedejo do Elsbacherjevega štoka na Placarskem vrhu. Spustimo se do kapele ob cesti med vinogradi, nato pa se vzpnemo na Gomilo (352 m) do »klopce ljubezni«, ene od ljubezenskih klopc, ki so postavljene na razglednih točkah po vsej Sloveniji. Po vinogradu se spustimo do markacije in pridemo v eni uri do Šolskega centra Ptuj. Našo pot bomo zaključili na starem ptujskem pokopališču, kjer je danes spominski park.

Pohodna pot na Lovrenška jezera, Rogla-Pohorje

Prenesi navigacijo:

Razmeroma ravninska in nezahtevna pohodniška pot preko mehkih pohorskih planj in s koreninami poraslih, iglic polnih gozdnih tleh nas vodi globoko v gozd. Tu se začne edinstveni svet šotnih barij, kjer nastaja dragocena pohorska šota, ki je znana po svojih zdravilnih lastnostih. Pot na Lovrenška jezera je primerna za vse – od družin z otroki, ki iščejo lahkotno doživetje v naravi, do izkušenih pohodnikov, ki želijo uživati v osupljivih razgledih in miru pohorskega visokega barja.

Pot pričnemo pri hotelu Planja, do koder lahko enostavno dostopamo z javnim prevozom, na voljo pa je tudi parkirišče za vse, ki bi se pripeljali z lastnim avtomobilom. Avtobusi podjetja Nomago na Roglo vozijo vsak dan in vas pripeljejo do čisto samega vrha na Rogli. Vozni red si lahko za katerikoli dan ogledate tukaj.

Krožna pot je dolga približno 9 kilometrov in ima 360m višinske razlike. Uvrščamo jo med srednje zahtevne poti, čeprav je zaradi majhne višinske razlike ob primerni obutvi primerna tudi za družine. 

Številne označbe poskrbijo za enostavno sledenje poti, ki se začne nasproti hotela Planja, nato nas pelje po planjah, kjer kmalu zavijemo v gozd. Vmes se nam odpre osupljiv razgled proti Koroški in Alpam. Ko enkrat dosežemo brunčane poti, po približno uri in pol hoje, vemo, da se približujemo cilju. Ob prihodu nas pozdravi razgledni stolp, ki ponuja osupljiv pogled na jezerca in je tudi priljubljena točka za fotografiranje. Po leseni poti se nato lahko sprehodimo med samimi jezerci. Ko se naužijemo lepot narave, se lahko odpravimo nazaj po isti poti ali pa na razpotju zavijemo v drugo smer in se do izhodišča vrnemo po gozdni poti, da naredimo krog. 

Rogle nikar ne zapustite brez da bi poskusili tradicionalni pohorski lonec, ki ga lahko užijete v Stari koči na Rogli ali Koči na Pesku. Pohod lahko tudi združite s kulinarično prireditvijo praznik pohorskega lonca, ki po navadi poteka v juliju. 

Ker boste čudovita Lovrenška jezera zagotovo izkoristili še za kakšno fotografijo in postanek, bo celotna pot trajala približno 3-4 ure.

Družinski Velenje trail, Velenje

Prenesi navigacijo:

Družinski Velenje Trail je prijazna in razgibana pot, ki se razteza na 10,2 km po slikovitih kotičkih Šaleške doline. S 303 metri vzpona je ta pohodniška pot kategorizirana kot lahka, kar jo dela idealno za družine in začetnike, ki si želijo aktivno preživeti dan v naravi.

Začetek poti je na obrežju Velenjskega jezera, kjer je na voljo veliko parkirišče. Dostop je možen z javnim avtobusom Lokalc, z mestnimi kolesi Bicy, ali z lastnim prevozom. Poteka skozi gozdove in naravne znamenitosti južne pregrade Šaleške doline, nato pa vas vodi mimo hriba Jakec do starega dela Velenja in Velenjskega gradu.

Sledi pot skozi mesto vse do cerkve sv. Martina, od koder se trasa vrača nazaj k izhodišču, mimo Škalskega jezera do Velenjske plaže. Na poti lahko uživate v naravnih in zgodovinskih zanimivostih, kot so Velenjsko jezero, Vista park z razgledom, Velenjski grad z muzejem Velenje, Hiša mineralov, cerkev sv. Martina in cerkev Sv. Jakoba z razgledom na Šaleško dolino ter staro zgodovinsko jedro – Staro Velenje.

Celotna izkušnja na Družinskem Velenje Trailu traja okoli 1,5-3 ure, odvisno od postankov, kar zagotavlja prijeten in sproščujoč dan za vse udeležence.

Ob poti se nahajajo različni gostinski obrati, ki ponujajo pristno lokalno hrano in pijačo, med njimi Hotel Razgoršek in Havana bar Velenje, Hotel Paka z restavracijo Haus, Kavarna Stari trg, Vista bar, Camp Velenje, Wunder Beach bar, Restavracija Jezero, Ribiška koča ob Škalskem jezeru in Bistro Bianca pri Vili Bianca. Te lokacije ponujajo odlično priložnost za postanke, kjer lahko okusite lokalne dobrote in se okrepčate.

Gozdna in zgodovinska učna pot Stari grad, Radlje ob Dravi

Prenesi navigacijo:

Gozdno-zgodovinska učna pot Stari grad Radlje je edinstvena kombinacija zgodovine, narave in trajnostnega turizma, ki obiskovalcem ponuja vpogled v bogato preteklost in skrbno ohranjeno naravno okolje kraja. Radlje ob Dravi so dostopne z javnim avtobusnim prevozom, kjer je od avtobusne postaje potrebno 15 min hoda, do izhodiščne točke.

Za vse, ki prihajate z avtomobilom, se pripeljete po Dravski dolini v Radlje ob Dravi, do križišča, kjer cesta zavije proti Avstriji in prelazu Radelj. Tu zavijete in parkirate na parkirišču, ki se nahaja takoj levo ob cesti. 

Gozdno zgodovinska učna pot na Stari grad je okoli 3 kilometre dolga krožna pohodniška pot z 216 m višinske razlike, ki obiskovalcem ponuja vpogled v bogato naravno in kulturno dediščino območja. Učna pot se začne in konča pred mogočno skalo Kalvarija v parku ob Dvorcu Radlje. Na izhodišču je informativna tabla o učni poti. Pot se postopoma vzpenja skozi gozd, ki se razteza nad Radljami ob Dravi. Vrhunec poti pomeni vzpon do razvalin Starega gradu, nekoč znanega tudi kot Grad Mahrenberg, katere pričajo o srednjeveški preteklosti kraja, informativne table pa ponujajo vpogled v življenje plemstva in vlogo gradu v regiji.

Stari grad je bil v preteklosti ena izmed najpomembnejših utrdb na naših tleh, predvsem v času bojevitega Sigfrida Mahrenberškega v 13. stoletju. Grad je skozi zgodovino doživel številne preizkušnje, saj so ga zavzeli in oplenili Turki, nekajkrat pa je bil tudi poškodovan v požaru. Od tu se odpira prelep razgled na Radlje ob Dravi, Pohorje in Dravsko dolino. 

Med pohodom se obiskovalci srečajo z različnimi učnimi točkami, ki osvetljujejo zgodovinske, kulturne in naravne značilnosti območja. Poleg zgodovinskega pomena pot obiskovalce seznanja tudi z bogato naravno dediščino. Pot vodi skozi mešane gozdove bukve, smreke in hrasta, kjer so označene značilne drevesne vrste ter njihova ekološka vloga. Ob poti je mogoče srečati različne vrste ptic, srne, lisice in celo redke gozdne živali, ki živijo v tem območju. Med potjo lahko opazite tudi nekatere kraške pojave, npr. hudo luknjo – jamo, ki jo je izdolbla voda. 

Pot večkrat prečka tudi trim stezo, kar lahko izkoristite za dodatno rekreacijo, saj ponuja 17 postaj z različnimi telovadnimi orodji oziroma pripomočki, ki so namenjeni krepitvi telesa in dobrega počutja.

Primerna je za vse generacije, šolske skupine, strokovne gozdarske skupine, pohodnike, družine z otroci in odrasle. Ob zmernem tempu in s postanki na označenih točkah pot po njej pa traja od 2 do 3 ure. Na določenih odsekih so postavljene klopi za počitek, kjer lahko uživate v miru narave. Na eni od razglednih točk stoji tudi Klopca ljubezni, katere poslanstvo je obuditev sožitja človeka in narave. 

Gozdno turistična pot Plešivec, Slovenj Gradec

Prenesi navigacijo:

Gozdno turistična pot (GTP) Plešivec je dolga okrog 12 km, začetek poti je na nadmorski višini 564 m, najvišja točka poti je na 1.105 m. Pohodniška pot je primerna za srednje pripravljene rekreativce in vztrajno mladino, čas hoje po celi poti je cca. 4-5 ur. Na pot se odpravite v primerni planinski oz. pohodniški opremi, pot ni primerna za kolesarje. 

Izhodišče in konec poti sta v Suhem dolu pri Gostilni Balek (Zgornji Razbor 1, Podgorje pri Slovenj Gradcu). Iz Slovenj Gradca je oddaljena 10 km vožnje po zložni asfaltni cesti z lastnim prevozom (avtomobilom ali kolesom), javni prevoz ni urejen. Pred gostilno je urejeno parkirišče.

Na začetku nas pot vodi rahlo navkreber po utrjeni makadamski cesti v smeri soteske Kaštel. Po dobrih 600 m pridemo do hudourniške pregrade, ki ob nalivih zadržuje večje količine voda in nanosov. Tu je začetek oz. konec 3 km dolge in izredno slikovite soteske Kaštel, v kateri je neurje v letu 1995 trajno uničilo kamionsko cesto, kar pa je bil tudi povod za ureditev pohodniške poti GTP Plešivec. Na gornji točki soteske se nam odpre pogled na Plešivške loge, odprto, delno močvirno dolinico, na začetku katere z desne strani stoji obnovljen Plešivški mlin, ki je ena od številnih, nekoč pomembnih stavb posestva Plešivec. Obnovljen mlin na vodni pogon je del ohranjene etnološke in tehniške dediščine. Pot nadaljujemo po makadamski cesti v smeri SZ in kmalu smo na dvorišču nekoč bogatega dvorca Plešivec. Obstoječe stavbe pričajo o velikem posestvu Plešivških. Od tu nadaljujemo pot po kamionski cesti v smeri proti vzhodu do Vernerška, najvišje ležeče kmetije v mestni občini Slovenj Gradec, v nadaljevanju do lepih panoramskih razgledov na Pohorje, Mislinjsko in Šaleško dolino, po nekoliko bolj strmem spustu do lovske koče LD Podgorje in naprej do začetne/končne točke pri Gostilni Balek. 

Za okrepčilo je po dogovoru poskrbljeno v Gostilni Balek (Zgornji Razbor 1, Podgorje pri Slovenj Gradcu), v Podgorju v Gostilni Rogina (Podgorje 40, 2381 Podgorje pri Slovenj Gradcu), v Gostilni Kovač (Podgorje 50 a, 2381 Podgorje pri Slovenj Gradcu) in v številnih lokalih v samem Slovenj Gradcu.

Zelena pot, Moravske Toplice

Prenesi navigacijo:

Zelena pot je krajša, a izjemno slikovita pohodniška pot, ki na razdalji štirih kilometrov razkriva naravno pestrost prekmurske pokrajine. Pot vodi skozi gozdove, mimo potoka Lipnica, travnikov in obdelanih njiv ter povezuje Moravske Toplice z znano Gostilno Marič v Sebeborcih. Zaključek poti ponuja pristno prekmursko kulinarično doživetje, kjer obiskovalci okusijo bograč, dödöle in slovito prekmursko gibanico.

Pot je zaradi lahke zahtevnosti primerna za vse generacije. Idealna je za sproščujoče izlete v naravo, družinske sprehode in rekreativne pohodnike, ki iščejo stik z naravo in lokalno tradicijo.

Izhodišče poti je lahko v Moravskih Toplicah pri TIC Moravske Toplice ali pri Gostilni Marič v Sebeborcih, odvisno od želje obiskovalcev. Pot v eno smer meri štiri kilometre, kar pomeni približno eno uro zmerne hoje. Zaradi lahkega terena je pot primerna za vse starosti, tako za družine z otroki kot za posameznike, ki iščejo miren pobeg v naravo.

Trasa poteka po raznoliki podlagi, ki vključuje asfaltirane ceste, makadamske poti in gozdne stezice. Ta kombinacija obiskovalcem nudi prijetno in razgibano doživetje, kjer se izmenjujejo odprti razgledi in senčni gozdni odseki.

Pot se začne pri TIC Moravske Toplice in vodi mimo Term Vivat, kjer lahko začutite utrip termalnega turizma. Obiskovalci lahko občudujejo glasbeno fontano pri Termah Vivat, ki z igro vode in svetlobe popestri začetek poti. Nadaljevanje poti po ulici Na ob bregu vodi v bolj naravno okolje, kjer se asfalt postopoma umakne makadamskim potem in gozdnim stezam.

Sredi poti se obiskovalci sprehodijo čez slikovit leseni most, ki se razteza nad potokom Lipnica. Žuborenje vode in šumenje dreves ustvarjata popolno harmonijo narave, idealno za kratek postanek in uživanje v miru. Pot se nato nadaljuje mimo pisanih travnikov in njiv, ki pričajo o bogati prekmurski kmetijski tradiciji.

Zaključek poti vodi do Gostilne Marič v Sebeborcih, kjer se obiskovalci lahko razvajajo z lokalnimi specialitetami. Gostilna je znana po domačnosti in tradicionalni prekmurski kulinariki, ki vključuje jedi, kot so bograč, dödöli in prekmurska gibanica.

Zelena pot je odlična izbira za vse, ki želijo združiti rekreacijo v naravi z odkrivanjem prekmurske kulinarične dediščine. Pot ni krožna, zato se lahko po želji vrnete po isti poti ali organizirate prevoz nazaj do izhodišča.

 S klopce na klopco, Šentjur

Prenesi navigacijo:

Pohodniška pot S klopce na klopco vas popelje po slikovitem severnem robu Kozjanskega in ponuja razglede na gričevnato pokrajino, starodavne kmetije ter očarljive cerkve. Krožna pot, dolga približno 13 km, s 756 m vzpona spada med srednje zahtevne, tehnično pa med lahke planinske poti. Primerna je za pohodnike vseh starosti, od družin do izkušenih planincev.

Začetek poti je na parkirišču pri avtobusni postaji v Gorici pri Slivnici, do koder je med tednom mogoče priti z javnim prevozom. 

Po zmernem vzponu skozi naselje in mimo kmetij se po pol ure hoje povzpnete na hrib Gradišče (433 m) z najlepšim razgledom na Slivniško jezero, ki mu domačini rečejo tudi Kozjansko morje. 

Pot vas nato vodi mimo Slivniškega jezera, skozi gozd do Pesek (428 m), kjer se odpre pogled na Gorico pri Slivnici. 

Markacije vodijo naprej višje skozi gozd po kolovozni poti do vasi Javorje in nato po asfaltni cesti do tretje klopce na hribu Sveta Helena (528 m). Ustavite se pod znamenitimi topoli in poglejte na okoliške Kozjanske griče in na drugo stran vse do Boča in Pohorja. Od cerkve se spustite v vas Bukovje, še nižje do glavne ceste, kjer sledi strm vzpon po gozdni poti na Col (550 m), vrh hriba, kjer so nekoč pobirali carino. 

Na četrti klopci uživajte v razgledu na podeželsko vasico Slivnica pri Celju s cerkvijo sv. Marije Magdalene. Pot vodi mimo nje v dolino in po glavni cesti do izhodišča. 

Pohod traja približno 5,5 ure, z vključenimi postanki za počitek in fotografiranje. Po koncu se lahko okrepčate v Gostilni Lesjak, si privoščite sladoled na Ramni ali podaljšate obisk z nočitvijo v Franckini hiši ali na Turistični kmetiji Žurej. 

Če vam je opisana pot prekratka, jo lahko podaljšate še do klopce na Turnčah, tako da se v Bukovju ne spustite do glavne ceste in na prej na Col, ampak v Bukovju nadaljujete v smeri jugozahod.  Pot vam bo vzela dodatne 3 ure hoje, saj boste prehodili dodatnih 8,8 kilometrov poti in se vzpeli za dobrih 500 višinskih metrov.

Pohodniška pot Janina, Rogaška Slatina

Prenesi navigacijo:

Pohodniška pot Janina v Rogaški Slatini je lahkotna krožna pohodniška pot, ki ponuja slikovite razglede, bogato naravno okolje in vpogled v zgodovinsko dediščino kraja. Pot je dolga približno štiri kilometre z višinsko razliko 103 metre, kar jo uvršča med lažje pohodniške poti. Celotno trajanje poti, vključno s postanki za ogled in sprostitev, je približno ura in 15 minut.

Pot je primerna za vse starostne skupine – od družin z otroki do starejših obiskovalcev in rekreativnih pohodnikov. Zahvaljujoč ne preveč zahtevnemu terenu in dobro urejenim potem je idealna izbira tudi za manj izkušene pohodnike ali tiste, ki si želijo sproščujoč sprehod v naravi.

Izhodišče poti se nahaja pri Zdraviliškem parku Rogaška Slatina na nadmorski višini 245 metrov, tik ob znameniti Pivnici mineralnih vod v Medical centru, kjer lahko obiskovalci poskusijo zdravilno mineralno vodo Donat. Pot vodi skozi lepo urejene parkovne površine in se nato nadaljuje v gozdnato okolico griča Janina. Ključna točka poti je razgledni stolp Janina, ki se nahaja na višini 348 metrov in ponuja osupljiv panoramski pogled na Rogaško Slatino, okoliške hribe in ob jasnih dneh celo do Hrvaške. Po ogledu stolpa se pot krožno vrne nazaj v zdraviliški park.

Rogaška Slatina je povezana z javnim prevozom. Iz večjih slovenskih mest, kot sta Ljubljana in Celje, vozijo redne avtobusne in železniške povezave do Rogaške Slatine. Avtobusna postaja je oddaljena le 10 minut hoje od izhodišča poti. Za tiste, ki prihajajo z avtomobilom, so na voljo parkirna mesta ob zdravilišču oz. vznožju griča Janina. Priporočamo uporabo javnega prevoza ali koles, saj s tem prispevate k ohranjanju čistosti in naravne lepote okolja.

Najjužnejša slovenska pešpot, Bela krajina

Prenesi navigacijo:

Najjužnejša slovenska pešpot od Radencev do Damlja sodi med lahke in najlepše pohodne poti v Sloveniji, saj poteka tik ob reki Kolpi, ki nudi pogled na breg sosednje Hrvaške. Pohodna pot je lahka, poteka v ravninskem delu ob Kolpi, zato je primerna za pohodnike vseh starosti, družine z otroki, tudi kužki so dobrodošli. 

Pot se začne v vasi Radenci, ki je dostopna z avtomobilom. Parkirišče se nahaja pri Kanu kampu Radenci. Od parkirišča se napotite do reke do označene poti, ki vas bo ob Kolpi vodila do lesenega mostu, do bližine izvira Trpotec, ki velja za izvir večne mladosti, kmalu zatem še mimo mlina na Kolpi. Nadaljujete mimo najdaljše belokranjske kraške jame Kobiljača. Sprehodite se skozi obkolpske gozdove in polja do najjužnejše slovenske vasi Kot pri Damlju. Nadaljujte naprej do vasi Damelj. Pod vasjo se nahaja eno najlepših kopališč na Kolpi, kjer se v poletnih mesecih lahko tudi kopate.

Pot je dolga 11 kilometrov (v eno smer) in ima le 47 metrov višinske razlike, zato sodi v kategorijo lahkih pohodnih poti. Na začetku poti se lahko okrepčate v Kampu Kanu v Radencih, na koncu pa na Turistični kmetiji Žagar v Damlju. Ker na poti ni vmesnih gostiln ali okrepčevalnic, si s seboj v nahrbtnik vzemite zadostno količino vode. Celotna izkušnja traja približno dve uri in pol (v eno smer), z vključenimi postanki za fotografiranje in osvežitev.

Vsako leto se prvo soboto v maju v tem delu Bele krajine organizira tradicionalni pohod po najjužnejši pešpoti, ko je organiziran avtobusni prevoz nazaj do izhodiščne točke in kosilo.

Za tiste, ki želite podaljšati svoj obisk, priporočamo prenočitev v Kampu Kanu Radenci, Eko vasici Rinčica in na Turistični kmetiji Žagar, da lahko dolino Kolpe raziščete do potankosti. Vzpnete se lahko na okoliške hribe in stene ki nudijo nevsakdanji pogled na mejno reko Kolpo.  

Brežiška planinska pot-krožna pot z razgledi, Brežice

Prenesi navigacijo:

Začetek planinske poti je v Čatežu ob Savi, kjer so avtobusna postaja in parkirna mesta za avtomobile pri cerkvi sv. Jurija. Poleg cerkve se nahaja Turistična kmetija Zevnik, kjer nudijo prenočišča in ježo konj. Krožna pot je dolga približno 17 kilometrov in ima 683 metrov višinske razlike, kar jo uvršča med srednje zahtevne poti. Pot se začne z vzponom na Sveti Vid z eno najlepših razglednih točk. Na vrhu se nahaja razgledna ploščad s pogledom na Krško-Brežiško polje, mesto Brežice in Brežiško jezero. Cerkev Sv. Vida je znana po zvonu želja – ne pozabite potegniti za vrvico in si nekaj zaželeti.

Od tu sledi spust po gozdni poti proti vasi Žejno in Sobenji vasi, nato pa nas pot vodi do razcepa proti najvišjemu vrhu poti, Velikemu Cirniku (621 m). Tu se lahko odpočijemo pri bivaku Pri veseli Micki, kjer so klopi in mize za prijeten postanek. Vpis v knjigo pohodnikov in kontrolni žig potrdita naš dosežek. Nato se pot nadaljuje proti Malemu Cirniku, kjer se nahaja edini vodni vir ob poti. Sledi spust mimo lovske koče do vasi Globočice, kjer se nahaja Turistična kmetija pri Martinovih, znana po svojih vinih, ki so vključena v kolektivno blagovno znamko Brežice Izbrano. Ob predhodnem naročilu tukaj nudijo prenočišča in domače kulinarične dobrote. Zadnji del poti vodi po gozdni poti do Mrzlave vasi, kjer sledimo oznakam nazaj proti Svetemu Vidu. Krožna pot nas nato po drugi strani hriba pripelje nazaj na izhodišče v Čatež ob Savi, kjer se lahko po pohodu okrepčamo v Gostilni Pension Les. Gostilna nosi znak Slovenia Green tako za prenočišča kot gostinstvo, njihove jedi pa so del kolektivne blagovne znamke Brežice Izbrano.

Celotna pot traja približno pet ur in pol ur, odvisno od postankov za razgled, počitek ali kulinarične užitke. Brežiška planinska pot ponuja odlično priložnost za raziskovanje naravnih lepot in krajev v občini Brežice. Krožna trasa je primerna za vse ljubitelje pohodništva, saj združuje slikovite razglede, zanimive točke in kulinarična doživetja.

Roška pešpot, Kočevsko

Prenesi navigacijo:

Roška pešpot je idealna priložnost za večdnevno potepanje po Kočevskem in spoznavanje osrčja Skrivnostnega gozda Slovenije. Roška pešpot je krožna pohodniška pot v dolžini 64 km, ki je označena z markacijo medvedove šape. Pot je speljana po Kočevskem Rogu in vodi mimo številnih naravnih znamenitosti in ostankov nekdanjih kočevarskih vasi.

Kondicijsko bolje pripravljeni pohodniki jo lahko prehodijo tudi v enem dnevu – v spomladanskem času po tej poti poteka vzdržljivostni pohod Po medvedovih stopinjah, na katerem lahko udeleženci prehodijo polovično ali celotno pot.

Zaradi svoje dolžine je primerna predvsem za bolj izkušene pohodnike, manj pripravljeni pohodniki ali družine z otroki pa lahko prehodijo le posamične krajše odseke poti.

Izhodišče Roške poti je pri Kočevskem jezeru, od koder vodi skozi Željne, naprej do gozdnega rezervata Pugled – Žiben in vse do vrha Roga, ki je z 1.099 m najvišji vrh roške planote in najvišja točka Roške pešpoti. Pot nadaljujete v smeri Žage Rog, mimo pragozdnih ostankov Rajhenavskega roga in jelke Kraljice Roga do Kmetije Rajhenav, kjer lahko sledi postanek za okrepitev (in nočitev). Nato pot nadaljujete v smeri pragozdnega ostanka Prelesnikova koliševka in mimo Oneka nazaj proti izhodišču poti.

Roška pešpot ponuja nepozabno doživetje za vse ljubitelje narave, pohodništva in raziskovanja neokrnjene divjine.

Do Kočevja sta trajnostni možnosti prevoza predvsem prihod z vlakom ali avtobusom, nato pa sledi nekaj hoje do izhodišča poti (cca. 1,5 km od Avtobusne postaje ali Železniške postaje Kočevje).

Enodnevna krožna Pot cistercijanov, Kostanjevica na Krki

Prenesi navigacijo:

Enodnevna krožna Pot cistercijanov okoli Kostanjevice na Krki je odlična priložnost za raziskovanje cistercijanske dediščine. Izhodišče poti je pred Galerijo Božidar Jakac – Muzejem moderne in sodobne umetnosti, kjer na informativni tabli spoznate zgodovino cistercijanskega reda, ki je pustil globok pečat v tej pokrajini. Pot je dolga 17,5 km, s 439 m višinske razlike, in je primerna za pohodnike vseh starosti. Ob poti je pet informativnih tabel, ki vas vodijo skozi pomembne točke kulturne krajine.

Pot se začne na parkirišču Galerije Božidar Jakac, kjer si lahko naložite zemljevid v formatu gpx. Prvi del poti je najtežji, saj vključuje vzpon do cerkve na Malih Vodenicah, kjer vas nagradi čudovit razgled na Kostanjevico na Krki. Pot nadaljujete proti Velikim Vodenicam, kjer vas pričaka druga tabla o pridelavi vina v času samostana, z razgledom na Šentjernejsko polje. Mimo idiličnih zidanic se pot spusti v dolino do Ledeče vasi, kjer je tretja tabla o nekdanjem samostanskem ribniku.

V drugem delu poti se sprehodite do vasi Dobrava pri Kostanjevici, kjer je četrta tabla o samostanski pristavi – dvorcu Dobrava. Pot se nadaljuje po kolesarski stezi vse do Kostanjevice na Krki, kjer vas pozdravi Jakobova cerkev. Prečkate severni in južni lesen most ter se povzpnete do baročne cerkve na Slinovcah, od koder je lep razgled na Krakovski gozd. Pot se zaključi v Kostanjevici na Krki, kjer lahko obiščete Kostanjeviško jamo.

Ob pohodniški poti se lahko okrepčate v Pivnici in slaščičarstvu Jereb, Piceriji pri Mili ali pa po zaključku pohoda v Gostilni Žolnir. Za tiste, ki želite podaljšati svoj obisk in še bolj uživati v idiličnem okolju Kostanjevice na Krki, priporočamo udobno prenočitev v eni izmed lokalnih nastanitev. Apartma ob Krki je posebej prilagojen pohodnikom in vam omogoča izposojo kanuja, kolesa ali supa. Apartma na Krki omogoča sprostitev v starem mestnem jedru, na zelenem vrtu z žarom. Vila Castanea pa poskrbi za še bolj razkošen pobeg.

Pot trapistov, Krško

Prenesi navigacijo:

Pot trapistov je tematska pohodniška pot, ki ohranja dediščino menihov trapistov, ki so na sremiških pobočjih gojili vinsko trto in sladko vince prevažali v grad Rajhenburg, kjer so se naselili leta 1881. Pot je lažje do srednje zahtevna in primerna tako za družine z otroci kot izkušene pohodnike. Krožna pot je dolga 12 km in ima 425 m višinske razlike. Na vrhovih vas čakajo izredni razgledi na dolino reko Save in okoliške hribe. 

Začetek poti je na Trgu v starem jedru kraja Brestanica, ki se vije pod mogočnim gradom Rajhenburg. Do izhodišča, ki je oddaljeno pet minut od železniške postaje Brestanica priporočamo, da se pripeljete z vlakom iz smeri Zagreba ali Zidanega mosta. Če prispete z lastnim prevozom, je ob železniški postaji dovolj veliko parkirišče, od koder se odpravite na izhodišče. 

Od izhodišča nas pot vodi mimo gradu Turn, nadaljujemo po poti ob reki Savi dokler se ne začnemo vzpenjati po nekdanji trapistovski poti na Sremič. Ob poti nam pogled obstane na mogočni starodavni tisi, ki naj bi jo prav tako zasadili trapisti, saj so v bližini imeli klet in vinograde. Nadaljujemo na priljubljen hrib Grmado, kjer se odpira pogled na panonsko ravnico Krškega polja. Od tu med vinogradi pridemo do cerkve sv. Mohorja iz 14. stoletja, kjer se odpre čudovit pogled na dolino reke Save. Po gozdni poti se spustimo nazaj v Brestanico do mogočne cerkve Marije Lurške, navkreber med sadovnjaki do gradu Rajhenburg, ki je bil od leta 1881 do leta 1941 v lasti trapistov, ki so izdelovali čokolado. Danes je obnovljen z več dvoranami za prireditve, na ogled so stalne in občasne razstave. Obiščete pa lahko tudi peninoteko in restavracijo.

Nočitev ob poti je na voljo na posestvu Tri lučke (hotel in  restavracija) ali v Hostlu Primoža Kozmusa. Za dobro domačo kosilo priporočamo Gostilno Pečnik, za bolj izbrano kulinariko pa Restavracijo A3 na gradu Rajhenburg.

Slakova pot, Novo mesto

Prenesi navigacijo:

Slakova pot je pohodniška pot postavljena v spomin na Lojzeta Slaka, dolenjskega virtuoza na frajtonarici in legendo narodno zabavne glasbe. Krožna pot, ki se začne in zaključi pri Centru biotehnike in turizma na Sevnem, poteka vse do vrha 428 m visoke Trške gore, najbolj znamenite dolenjske vinske gorice, od koder se razprostira pogled na Krško dolino od Gorjancev do Kočevskega Roga ter na pod njo ležečo dolenjsko prestolnico Novo mesto na okljuku reke Krke.

Sestop z vrha se nato vije nazaj po drugi strani gore vse do izhodiščne točke. Celotno pot poleg izjemnega razgleda krasijo še nešteti vinogradi, zidanice, vinske kleti, stoletne lipe in cerkev Marijinega rojstva na vrhu Trške gore. Slakova pot je enostavna, dolga 8 km in ima vzpon 230 m, zaradi česar je primerna za pohodnike vseh generacij in pripravljenosti, predvsem pa za začetnike, občasne rekreativce in družine.

Vsako leto v maju je po Slakovi poti organiziran pohod z bogatim kulturnim programom in postojankami pri vinogradnikih ob poti. V sklopu projekta Odprte zidanice gostoljubni vinogradniki tudi redno vsak vikend (po dogovoru pa tudi med tednom) odpirajo svoje vinske hrame, kamor vabijo pohodnike na okušanje avtohtonega cvička in drugih trškogorskih vin. Mnogo zidanic ima tudi nastanitvene kapacitete, medtem ko zidanica Verček ponuja izkušnjo »pušelšanka« oziroma vinotoča s pokušino cvička in tradicionalne dolenjske kulinarike.

Start in cilj Slakove poti je parkirišče na vznožju Trške gore pri Centru biotehnike in turizma Grm Novo mesto v Sevnem, dostopno z avtomobilom, mestnim avtobusnim prevozom, povezanim s starim mestnim jedrom Novega mesta, ali s kolesom.